Vložena spremenjena druga obtožnica v primeru Agrokor

Zagrebško državno tožilstvo je na županijsko sodišče v Zagrebu vložilo spremenjeno drugo obtožnico v primeru Agrokor. Gre za tretjo različico obtožnice, tožilstvo je moralo vmes pridobiti tudi novo izvedensko mnenje. Poleg nekdanjega lastnika Agrokorja Ivice Todorića je obtožena še peterica, koncern naj bi oškodovali za 178 milijonov evrov.

Prvotna obtožnica v primeru, imenovanem Veliki Agrokor, je vključevala Todorića in še 14 drugih oseb, obtoževala pa jih je, da so vmes že propadli koncern oškodovali za 160 milijonov evrov oz. 1,2 milijarde evrov takratnih kun. Todorić naj bi si znotraj omenjenega zneska pridobil premoženjsko korist v vrednosti 122,5 milijona evrov, saj naj bi toliko končalo na Todorićevem osebnem računu.

Tožilstvo je trdilo, da so od leta 2006 lažno prikazovali poslovne rezultate in napihovali bilančni dobiček, iz katerega so brez resnične podlage izplačali dividende.

Prvič je bila obtožnica vložena že septembra 2020, a se sojenje v tem primeru vse do danes zaradi postopkovnih zapletov ni začelo. Najprej je tožilstvo obtožnico umaknilo, da bi jo dopolnilo, nato pa je zagrebško županijsko sodišče presodilo, da je finančno izvedensko mnenje, na katerem je temeljila obtožnica, nezakonit dokaz. To je novembra 2023 potrdilo tudi višje sodišče.

Izvedensko mnenje, za katerega je državno tožilstvo plačalo 1,3 milijona evrov, je bilo ključni dokaz državnega tožilstva, ki se je zato odločilo za vložitev nove obtožnice.

Danes vložena obtožnica je tako po poročanju hrvaških medijev že tretja različica obtožnice v tem primeru. Po novem bremeni manjše število oseb, in sicer Todorića ter še peterico – člana uprave nekdanjega koncerna Tomislava Lučića, direktorje Alojza Pandžića in Marijana Alagušića te revizorja Olivio Discordia in Sanjo Hrstić. Je pa višja vrednost ocenjenega oškodavanja Agrokorja, ki je zdaj pri 178 milijonih evrov, na Todorićev račun naj bi bilo nakazanih 100 milijonov evrov.

Gre za drugo obtožnico v zgodbi o propadu enega največjih hrvaških gospodarskih konglomeratov. Prva obtožnica je Todoriću očitala, da je leta 2013 skupaj s tedanjim izvršnim finančnim direktorjem koncerna Antejem Huljevom omogočil plačilo 1,25 milijona evrov za storitve švicarske svetovalne družbe, čeprav je vedel, da ne bodo opravljene. Sodišče ga je v tem sodnem primeru, znanem kot Mali Agrokor, oprostilo krivde.

Še ena obtožnica pa Todorića in 22 oseb bremeni ponarejanja dokumentov med letoma 2010 in 2017. Očita jim, da so prek pogodb o faktoringu in lažnih menic prikrito financirali Agrokor v višini okoli 2,4 milijarde evrov v času, ko ta ni bil več kreditno sposoben.

Za nekdanjega kmetijsko-živilsko-trgovskega velikana, ki je bil v lasti Todorića, je hrvaška vlada, potem ko se je koncern zaradi hude prezadolženosti znašel pred propadom, sprejela zakon o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih, znan kot lex Agrokor. Postopek izredne uprave se je začel aprila 2017 in se je končal leta 2022. V tem času je na pogorišču Agrokorja, katerega del je bil na koncu tudi slovenski trgovec Mercator, nastala skupina Fortenova z novimi lastniki.

Poslovanje propadlega koncerna so leta 2017 pod drobnogled vzeli kriminalisti, sledil je pregon nekdanjega lastnika in direktorja, nekaterih članov njegove družine in njegovih najožjih sodelavcev, ki so jih obtožili finančnih malverzacij in oškodovanj.

Spor med Todorićem in državo sicer še ni končan. Mednarodni center za poravnavo investicijskih sporov je namreč sprejel Todorićevo tožbo proti Hrvaški zaradi prestrukturiranja Agrokorja v okviru izredne uprave.