V Bolgariji v nedeljo volijo novega predsednika države
V Bolgariji bodo v nedeljo potekale predsedniške volitve. Ankete napovedujejo boj med začasno predsednico Ilijano Jotovo in nekdanjim začasnim premierjem Andrejem Gjurovom, vendar naj bi bil zmagovalec znan šele po drugem krogu 1. novembra. V osrčju kampanje je bila vojna v Ukrajini in njeno širjenje na območju v Črnega morja.
Favoritka je 61-letna nekdanja novinarka in evropska poslanka Jotova, tesna sodelavka premierja Rumena Radeva, ki je postala začasna predsednica, potem ko je Radev januarja odstopil s položaja zaradi kandidature na predčasnih parlamentarnih volitvah. Na njih je aprila prepričljivo zmagala njegova levosredinska koalicija Progresivna Bolgarija (PB), on pa je postal premier. Nekdanja podpredsednica Jotova, ki jo podpirata vladna koalicija in socialistična stranka, naj bi glede na zadnje ankete dobila okoli 47-odsotno podporo. Ker je za zmago potrebna absolutna večina glasov, bo zmagovalec verjetno znan po drugem krogu. V njem se bo Jotova glede na napovedi pomerila s 50-letnim proevropskim opozicijskim kandidatom Andrejem Gjurovom, ki mu ankete napovedujejo okoli 31-odstotno podporo. Gjurova, ki je bil začasni premier nekaj mesecev pred aprilskimi volitvami in ki tako kot Jotova kandidira kot neodvisni kandidat, podpira proevropska reformna koalicija Nadaljujemo spremembe – Demokratična Bolgarija (PP-DB). Ostalim kandidatom ankete napovedujejo precej manjšo podporo. Pol leta po zmagoslavju Progresivne Bolgarije na parlamentarnih volitvah bodo predsedniške volitve tako tudi pokazatelj podpore novi vladi. V najrevnejši članici Evropske unije, ki je zgodovinsko blizu Rusiji, sicer v družbi še vedno ostaja globoka razdeljenost v odnosu do Moskve. Na volitvah se bosta po ocenah bolgarskega politologa Parvana Simeonova, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije, soočili dve nasprotujoči si viziji Bolgarije – “konservativna, ljudska in usmerjena proti Vzhodu” ter “zahodna, elitistična in liberalna”. Jotova uživa podporo proruskih socialističnih krogov, v središče svoje kampanje pa je postavila domoljubje, nacionalno enotnost ter mir v Ukrajini. Članstva v EU in Natu ne postavlja pod vprašaj, tako kot Radev pa nasprotuje nadaljevanju vojaške pomoči Kijevu, ker da podaljšuje vojno. Gjurov je medtem oster kritik zunanje politike Radeva, ki je Kijevu prenehal dobavljati orožje iz bolgarskih zalog, junija pa je državo umaknil iz t. i. koalicije voljnih za Ukrajino. Vojna v Ukrajini in njeno širjenje v Črnem morju ter položaj Bolgarije v vse bolj nevarnem regionalnem okolju so bili sicer v središču volilne kampanje, zlasti po vrsti napadov z droni na trgovske ladje v Črnem morju, s katerimi se je ukrajinska vojna približala bolgarskim obalam. Predsednik ima v Bolgariji predvsem ceremonialno vlogo, ima pa pravico do veta in vlogo pri imenovanju visokih državnih uradnikov ter poveljuje oboroženim silam. Med daljšimi obdobji politične nestabilnosti, ki jih je država doživela v zadnjih letih, pa je imel pogosto glavno vlogo pri reševanju najbolj občutljivih političnih kriz.
