V Avstriji bodo zaradi pomanjkanja duhovnikov omogočili izobraževanje ob delu
Avstrijske nadškofije zaradi pomanjkanja duhovnikov in visokega deleža t. i. pozno poklicanih med novomašniki uvajajo novo pot priprave na duhovništvo. Tistim, ki se bodo za poklic duhovnika odločili med 45. in 60. letom, bodo omogočili izobraževanje in usposabljanje ob delu, izjemoma celo opravljanje civilnega poklica ob duhovniškem.
Kot je v ponedeljek sporočila konferenca vodij avstrijskih semenišč, bo nova možnost priprave na duhovniški poklic namenjena moškim, ki bi se zanj odločili med 45. in 60. letom, so poklicno aktivni ali iščejo alternativne možnosti. Na ta način bi tiste, ki v družbi že nosijo določeno odgovornost in so začutili Božji klic, spodbudili, da “svoje darove uporabijo za Cerkev”, so pojasnili po poročanju katoliške tiskovne agencije Kathpress.
Vatikanski dikasterij za duhovščino je v dokumentu Ratio fundamentalis institutionis sacerdotalis, ki predstavlja temeljne smernice za vzgojo duhovnikov, poudaril, da t. i. pozno poklicani prinašajo “razvito osebnost in raznolike življenjske izkušnje”. Tudi konferenca vodij avstrijskih semenišč to skupino označuje za dragoceno obogatitev za Cerkev, saj bi lahko svoje poklicne kompetence uporabili pri službi v župniji. Zanje bo zato v prihodnje na voljo osebno prilagojen program, ki bo presegal redni okvir izobraževanja v semeniščih.
Pozno poklicani bodo morali imeti za poklic duhovnika opravljen magistrski študij na visoki šoli ali univerzi, obenem pa bodo morali opraviti tudi izobraževanje v bogoslovnih semeniščih. Pri tem se bodo lahko dogovorili za individualen pristop, ki bi upošteval njihove poklicne obveznosti, kot je izobraževanje ob delu.
V izjemnih primerih bi lahko novi duhovniki po posvetitvi še naprej opravljali svoj civilni poklic v ustreznem obsegu. Končno odločitev o tem bi pred njihovo posvetitvijo v diakone in duhovnike sprejela škofija, pred tem pa bi preverili morebitno nezdružljivost njegovega poklica z duhovniškim poslanstvom. V vsakem primeru pa bi moral kandidat opustiti morebitne politične funkcije, še poroča katoliška agencija Kathpress.
S pomanjkanjem duhovnikov se sicer sooča tudi katoliška cerkev v Sloveniji. V ljubljanski nadškofiji so z novim letom zaradi manj vernikov in tudi vse manj duhovnikov 12 manjših župnij pridružili sosednjim večjim župnijam. Za podoben ukrep so se leta 2018 odločili tudi v koprski škofiji. V mariborski nadškofiji pa zaradi vse manjšega števila duhovnikov ustanavljajo pastoralne enote, v katere se poveže več sosednjih župnij.
