Talibani se soočajo z blokado finančnih sredstev
Medtem ko talibani vzpostavljajo oblast v Afganistanu, so jim ZDA in druge zahodne inštitucije blokirale dostop do državnih finančnih sredstev. To po oceni strokovnjakov predstavlja velik pritisk na skrajneže, saj je Afganistan kot ena najrevnejših držav v veliki meri odvisen od tuje pomoči, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ameriška vlada in ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) naj bi po poročanju ameriških medijev že zamrznili več milijard dolarjev rezerv v valuti afgani. Vlada ameriškega predsednika Joeja Bidna naj bi že preklicala pošiljko dolarjev, ki so jo prejšnji teden poslali v Afganistan.
ZDA pa blokirajo tudi dostop talibanov do vladnih računov, s katerimi upravljajo Fed in druge ameriške banke. Skušajo tudi preprečiti, da bi se skrajneži dokopali do skoraj 500 milijonov dolarjev rezerv pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF).
Ta je sicer v sredo že napovedal, da bo začasno prekinil vso pomoč Afganistanu, saj da obstaja negotovost glede priznavanja talibanske vlade. Tudi drugi večji donatorji so že nakazali, da bodo verjetno prekinili financiranje.
Guverner afganistanske centralne banke Ajmal Ahmadi, ki je zbežal v tujino, je v sredo tvitnil, da je v ameriški centralni banki okoli sedem milijard dolarjev rezerv. Dve milijardi rezerv pa je drugod po svetu. “Glede na to, da so talibani na mednarodnem seznamu sankcij, se pričakuje (…) da bodo takšna sredstva zamrznili in da ne bodo na voljo talibanom,” je zapisal.
“Afganistan je zelo odvisen od tuje pomoč. Tuja pomoč je okoli desetkrat višja od tega, kar je uspelo talibanom zbrati z lastnim financiranjem,” je za AFP povedala strokovnjakinja za Afganistan z inštituta Brookings Vanda Felbag-Brown.
Lani je tuja finančna pomoč predstavljala skoraj 43 odstotkov afganistanskega bruto domačega proizvoda (BDP).
Po oceni strokovnjakov bi lahko imel finančni pritisk ključno vlogo za Zahod v odnosu s talibani.
Talibani večino sredstev dobijo preko kriminalnih aktivnosti, kot je gojenje maka za proizvodnjo heroina in tihotapljenje drog. Nekaj sredstev dobijo tudi z ugrabitvami in izsiljevanjem.
Letno naj bi skrajneži tako dobili od 300 milijonov do 1,5 milijarde na leto, je razvidno iz poročila odbora Varnostnega sveta ZN za sankcije iz leta 2020.
