Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet je danes na izrednem zasedanju Sveta za človekove pravice izrazila globoko zaskrbljenost ob nedavnem vojaškem udaru v Sudanu ter prikazala zelo mračno sliko situacije v državi. Članice sveta so soglasno potrdile resolucijo, v kateri obsojajo udar in terjajo poostren nadzor razmer v Sudanu.
Oblast v Sudanu je po udaru 25. oktobra prevzela vojska. Po besedah Bacheletove so nato sledile aretacije številnih kritikov režima, ki je Sudanu vladal do leta 2019. Gre predvsem za ljudi, ki so sodelovali pri pregonu nekdanjih oblastnikov zaradi korupcije in pri vračanju ukradenega državnega premoženja.
“To nakazuje, da skušajo vojaški voditelji spremeniti zaveze, ki so zapisane v ustavnem dokumentu, o tranzicijskemu pravosodju, institucionalnih reformah, boju proti korupciji in da se zlorabe iz preteklosti ne bi ponovile,” je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa opozorila visoka komisarka ZN.
Sudansko vojsko je pozvala k izpustitvi vseh arbitrarno zaprtih, ki da nimajo dostopa niti do odvetnikov in svojcev, ter obnovi dialoga in vrnitvi k civilni vladi, diplomate v Ženevi pa k “ustreznemu ukrepanju”.
Kot je še povedala, je vojska v Sudanu doslej ubila najmanj 13 in ranila več kot 300 ljudi. Po njeni oceni so varnostne sile proti protestnikom, ki so se po udaru odpravili na ulice, uporabile prekomerno silo.
Sudanu je do leta 2019 več desetletij s trdo roko vladal Omar al Bašir, ki pa so ga nato odnesli množični protesti. Sledil je dogovor o delitvi oblasti med vojsko in civilno vlado. Državo sta tako v bistvu vodila general Abdel Fatah al Burhan na čelu t. i. suverenega sveta in civilni premier Abdulah Hamdok.
General al Burhan, de facto vodja Sudana, pravi, da je civilno vlado odstavil zaradi dolgotrajnih protestov, na katerih so ljudje terjali hitrejše politične in gospodarske reforme. Po državnem udaru je vojska med drugim razglasila izredne razmere, izvedla racije v medijskih hišah ter onemogočila dostop do interneta. Odstavljeni premier je v hišnem priporu.
Izredno sejo 47-članskega Sveta ZN za človekove pravice so sklicali na predlog Velike Britanije, Nemčije, Norveške in ZDA, ki so tudi pripravile osnutek resolucije, v kateri obsojajo vojaški udar ter zahtevajo takojšnjo vrnitev civilne vlade, izpustitev arbitrarno priprtih in poostren nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic v državi. Članice sveta so to resolucijo danes soglasno potrdile.
Ponavadi na zasedanju Sveta za človekove pravice zbrane nagovori tudi predstavnik države, ki je na dnevnem redu, a tokrat temu ni bilo tako, saj ni povsem jasno, kdo naj bi sploh predstavljal Sudan, še poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Stalna misija Sudana pri ZN v Ženevi je namreč v torek sporočila, da je bil vodja misije odstavljen, medtem ko so ZN danes vztrajali, da veleposlanik, ki ga je imenovala zdaj odstavljena vlada, ostaja priznani predstavnik Sudana v Ženevi.
