Parlamentarne volitve na Cipru v znamenju razdrobljenosti in nezaupanja v politiko
Na Cipru bodo danes volili nov parlament. Zmaga se znova obeta vladajoči konservativni stranki DISY, a verjetno z nižjo podporo kot na prejšnjih volitvah leta 2016. Volitve naj bi sicer zaznamoval predvsem uspeh več manjših strank, ki bo vodil v še večjo razdrobljenost parlamenta kot doslej.
Pravico udeležbe na današnjih volitvah ima slabih 560.000 Ciprčanov. Za njihove glasove se poteguje okoli 660 kandidatov iz 15 političnih strank in državljanskih gibanj. Za petletni mandat bodo volili 56 poslancev 80-članskega parlamenta.
Preostali sedeži naj bi pripadli ciprskim Turkom, a že desetletja ostajajo nezasedeni. Pogajanja o ponovni združitvi otoka, od leta 1974 razdeljenega na večjo in mednarodno priznano Republiko Ciper ter na Turško republiko Severni Ciper, ki jo priznava le Turčija, namreč vse do danes niso prinesla uspeha.
Z delovanjem demokracije na otoku je po nedavni raziskavi ciprske javne radiotelevizije CyBC zadovoljna le še dobra petina Ciprčanov, medtem ko jih vse večja večina političnemu sistemu ne zaupa. Po desetletju finančne krize, pandemiji, korupciji ter nenehnih vzponih in padcih v pogajanjih o združitvi otoka kaj drugega tudi ni pričakovati, ocenjujejo poznavalci.
K zaupanju ljudi v politiko zagotovo ni doprinesla afera s t. i. zlatimi potnimi listi za tuje vlagatelje. Po razkritjih v medijih, da so na ta način s pomočjo vidnih ciprskih politikov do potnih listov prišli tudi številni kriminalci, je vlada ta program konec lanskega leta ukinila, tožilstvo pa je sprožilo kazensko preiskavo.
Boj proti korupciji je bil tako za Ciprčane na vrhu predvolilne agende, sledilo mu je upravljanje z zdravstveno krizo. A po ocenah ciprskih medijev je bila tokratna kampanja precej brezbarvna in ni prinesla novih, prebojnih idej, ki bi mobilizirale apatične in nezadovoljne volivce. Volilna udeležba leta 2016 je bila rekordno nizka, 67-odstotna.
Vladajoči DISY zadnje javnomnenjske raziskave napovedujejo dobrih 25 odstotkov glasov, na prejšnjih volitvah je slavila z več kot 30 odstotki. Drugo mesto naj bi znova pripadlo opozicijski levi stranki AKEL, tokrat z okoli 23-odstotno podporo, medtem ko je leta 2016 zbrala dobrih 25 odstotkov glasov. Tretje mesto naj bi ponovno zasedla sredinska stranka DIKO.
Največjim strankam podpora vztrajno pada že več let, kar gre na roko manjšim strankam, ki se skušajo vzpostaviti kot alternativa tradicionalnim. Za preboj v parlament mora stranka preseči 3,6-odstoten prag in to naj bi letos uspelo kar desetim. Leta 2016 se jih je v parlament prebilo osem.
Volišča se bodo zaprla ob 19. uri po lokalnem oziroma 18. uri po srednjeevropskem času.
Ciper ima sicer predsedniški sistem, zato ima tam pomembnejšo vlogo od parlamenta predsednik države, v čigar pristojnosti je tudi sestava vlade. Sedanji konservativni predsednik Nikos Anastasiades je bil za nov petletni mandat izvoljen februarja 2018.
