
Na predsedniških volitvah v Tuniziji kaže na nov mandat Saieda
V Tuniziji se danes začenjajo predsedniške volitve, na katerih se zmaga obeta trenutnemu predsedniku Kaisu Saiedu, ki je v zadnjih letih znatno utrdil svoj položaj in politično moč. Volilna komisija je številnim vidnejšim kritikom in izzivalcem zavrnila kandidaturo, mnogi tudi prestajajo zaporne kazni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Okoli 620.000 državljanov Tunizije, ki živijo v tujini, je z glasovanjem začelo že v petek, danes pa se jim pridružuje še približno 9,1 milijona volilnih upravičencev v Tuniziji, piše na spletni strani fundacije volilnih sistemov IFES.
Poleg Saieda lahko volivci izbirajo še med dvema kandidatoma. To sta nekdanja poslanca Zuhair Magzaui in Ajači Zamel.
Na volitvah se zmaga obeta Saiedu, saj je volilna komisija številnim njegovim vidnejšim kritikom in izzivalcem zavrnila kandidaturo. Mnogi tudi prestajajo zaporne kazni. Opozicija glede volitev ni optimistična. V državi ni bilo večjih predvolilnih zborovanj ali javnih razprav, na ulicah mest pa so večinoma vidni le plakati Saieda, poroča AFP.
Volilna komisija je kandidaturo zavrnila 14 osebam, večinoma z razlogom, da niso imeli zadosti glasov oz. niso predložili ustrezne dokumentacije. Kandidaturo je odobrila le Saiedu, Magzauiju in Zamelu. Slednjemu jo je odobrila, tik preden je bil obtožen in pozneje še obsojen na 12 let zapora, med drugim zaradi ponarejanja dokumentov.
Opozicija je ostro kritizirala postopek izbire kandidatov, organizacija Human Rights Watch pa opozarja na pregon vsaj osmih potencialnih kandidatov. “Izvedba volitev ob takšni represiji je v posmeh pravici Tunizijcev do sodelovanja na svobodnih in poštenih volitvah,” je dodala.
Glavni izziv Saieda na tokratnih volitvah je tako le zagotoviti spodobno volilno udeležbo. Od prevzema predsedniškega položaja leta 2019 se namreč volilna udeležba vztrajno niža. Referenduma o novi ustavi leta 2022 se je denimo udeležilo le 30 odstotkov volilnih upravičencev, na parlamentarnih volitvah lani pa je glasovalo le okoli 11 odstotkov upravičencev.
Saied, nekdanji profesor prava, je leta 2019 slavil na predsedniških volitvah predvsem zaradi jeze in razočaranja javnosti nad politično elito. Julija 2021 je odstavil vlado, zamrznil delo parlamenta in si prisvojil široka pooblastila.
Marca 2022 je nato razpustil parlament, julija 2022 pa je slavil zmago na referendumu o novi ustavi. Ta je še dodatno okrepila moč predsednika, ki po novem poveljuje vojski, lahko imenuje vlado brez odobritve parlamenta in ga je praktično nemogoče odstaviti s položaja. Svoje poteze je takrat označil kot nujne za rešitev države iz dolgotrajne politične in gospodarske krize.





