Na poti h komercialnemu globokomorskemu rudarstvu

Po več tisočletjih mirnega sobivanja se bodo bitja na globokomorskem dnu letos morda seznanila z novimi prišleki: podjetji za izkopavanje rudnin. Četudi je leta 2021 160 držav članic Svetovne zveze za varstvo narave glasovalo v podporo moratoriju na globokomorsko rudarjenje, okoljevarstveniki pa pretekla leta opozarjajo na nevarnosti in nepoznane učinke takšnega početja, se Mednarodna organizacija za morsko dno (International Seabed Authority oziroma ISA), ki deluje pod okriljem Združenih narodov, pripravlja na obravnavo prve vloge v zgodovini za odobritev komercialnega globokomorskega rudarjenja.

Globokomorsko rudarjenje označuje proces pridobivanja rudnin iz morskih tal, ki se nahajajo več kot dvesto metrov pod morsko gladino. Razmišljanje o pridobivanju rudnin iz globokega morja je v zadnjih letih posledica razmišljanja o zelenem prehodu ter razvoju in večjem povpraševanju po izdelkih, kot so električni avtomobili, raznovrstne baterije in napeljave, ki za izdelavo potrebujejo veliko količino mineralov, kot so nikelj, baker, kobalt in mangan. Pridobivanje teh kovin je sicer sporno že sedaj, ko se rudarjenje dogaja na kopnem, saj je to povezano s krčenjem gozdov, prisilnim delom in preseljevanjem staroselskih skupnosti. Poleg spornosti pa ima ponudba omenjenih kovin tudi geopolitično dimenzijo, saj je večina držav za njihovo proizvodnjo odvisna od Kitajske.

Skupine na morju sicer trenutno preizkušajo tri načine pridobivanja mineralov. Če omenimo zgolj eno, najbolj obetavno možnost, bi ta vključevala vakuumiranje posameznih polimetalnih gomoljev z oceanskega dna, ki bi se nato s štiri kilometre dolgimi gibkimi cevmi prenesli na plovila na morju. Okoljevarstveniki medtem pravijo, da bi lahko odpadna voda, ki jo oddajajo stroji za globokomorsko rudarjenje, vplivala na bogate biološke delce, ki se usedajo na morsko dno. Velik problem prav tako predstavlja zvočno onesnaževanje, ki bi po poročanju časopisa France 24 lahko ogrozilo oceanski ekosistem. Ali kot je za Financial Times dejal znanstvenik iz avstralske neprofitne fundacije Minderoo Tony Worby: »Igramo se z ognjem, če mislimo, da se lahko spustimo v morske globine in jih brez velikih posledic izkopljemo.«

Do sedaj ISA sicer ni sprejemala vlog za komercialno globokomorsko rudarjenje, a bo to nemara morala začeti že julija letos. Nauru, sicer majhna otoška država, ki leži v južnem delu tihega oceana, je namreč leta 2021 sprožila tako imenovano dveletno pravilo. To pravi, da lahko ISA po dveh letih odobri vlogo za rudarjenje tudi v primeru, da ne določi regulacij za globokomorsko rudarjenje, ki padejo onkraj pristojnosti nacionalnih držav. ISA medtem marca letos ni uspela finalizirati mednarodnih standardov za to novo in v mnogih ozirih sporno prakso. To pomeni, da bi ISA lahko letos začela sprejemati vloge za globokomorsko rudarjenje brez poenotenih standardov.
Michaelu Lodgeu, britanskemu odvetniku, ki je trenutno na čelu omenjenega telesa Združenih narodov, nekateri očitajo, da v primeru globokomorskega rudarjenja ne zastopa nevtralnega stališča. Po poročanju New York Timesa naj bi Lodge nasprotoval ukrepom nekaterih članov sveta, ki bi upočasnili sprejemanje prvih predlogov za rudarjenje. Prav tako sporne so Lodgeve izjave, da so učinki rudarjenja »predvidljivi in obvladljivi.« Po poročanju Guardiana so medtem države, kot so Nemčija, Costa Rica, Francija, Španija in druge, pozvale k začasni ustavitvi ali celo prepovedi globokomorskega rudarjenja. Nauru in nekatera podjetja, med njimi kanadski rudarski startup The Metals Company, po drugi strani pričakujejo, da bo ISA potrdila njihove vloge tudi v primeru, da omenjeno telo ne sprejme mednarodnih standardov za to področje.

ISA trenutno sicer že dovoljuje raziskovanje morskih globin v namene globokomorskega rudarjenja. Britanska vlada na primer financira šest milijard funtov vreden znanstveni projekt za raziskovanje svojih pacifiških območij, a hkrati pravi, da ne bo podpirala komercialnega rudarjenja, preden ISA ne določi mednarodnih standardov. Zdi se, da torej obstaja več držav in podjetij z interesi za globokomorsko kopanje, a kako hitro se bo to pričelo, je v veliki meri odvisno od sil moči in dogajanja v omenjenem telesu Združenih narodov.
Na to kaže sestanek diplomatov ISA, ki se je zgodil 8. marca, na katerem so razpravljali o tem, kaj storiti, če bo letos res poslana vloga za rudarjenje. Po poročanju časopisa New York Times so nekateri delegati predlagali revizijo postopka izdaje dovoljenja, ki bi okrepila zmožnost sveta, da prepreči začetek rudarjenja. Vendar naj bi Lodge opozoril delegate, naj ne spreminjajo ustaljenih postopkov. Zdi se torej, da vodja ISA zastopa interese potencialnih rudarskih podjetij, saj vloga sekretariata ni presojanje stališč držav članic, ampak olajševanje pogajanj in zagotavljanje, da so razprave podprte z ustreznimi znanstvenimi podatki. Zaradi razkola znotraj ISA to pomeni, da bo dogovor o standardih verjetno dosežen šele takrat, ko bo skupno dosežen skupinski konsenz o globokomorskem rudarstvu.

Ne glede na dejstvo, da podatki okoljevarstvenikov kažejo na to, da bi globokomorsko rudarjenje lahko bilo izjemno škodljivo za življenje na morskem dnu, obstajajo gospodarske skupine in države, ki si od te sporne prakse obetajo velike ekonomske in politične izkupičke. To pa pomeni, da bo dan, ko bodo stroji začeli rudariti po dnu morja, odvisen od političnega boja v nekem telesu Združenih narodov.

Jernej Meden