Na Floridi velika razstava del Toulouse-Lautreca

Umetnostni muzej v floridskem Lakelandu je pripravil eno večjih preglednih razstav francoskega slikarja, grafika in ilustratorja Henrija de Toulouse-Lautreca. Na postavitvi, naslovljeni Toulouse-Lautrec and the Belle Epoque, je na ogled več kot 225 del, ki omogočajo poglobljen vpogled v delo priznanega post-impresionista.

Razstava, ki je na ogled v treh glavnih muzejskih prostorih, je zasnovana tako, da obiskovalce skozi podobe Toulouse-Lautreca popelje nazaj v obdobje francoske belle epoque v Parizu konec 19. stoletja, poroča portal Artdaily. Predstavnik muzeja Matt Belcher je dejal, da razstava vključuje resnično izjemen nabor del, kakršnega doslej na Floridi še niso imeli priložnosti predstaviti.

Izvršni direktor muzeja in glavni kurator Alex Rich pa je spomnil, da je Toulouse-Lautrec svoj gosposki umetniški slog uporabil za prikaz neelitnega pariškega umetniškega sveta. “Njegov Pariz je bil Pariz nenavadnežev, kreativcev in zabavljačev. Toulouse-Lautrec danes velja za ilustratorja Montmartra, četrti Moulin Rouge ter kan-kana in kabaretov,” je med drugim dejal.

Toulouse-Lautrec (1864-1901) velja za enega najvznemirljivejših predstavnikov francoske umetnosti 19. stoletja. Rodil se je leta 1864 v Albiju kot potomec stare plemiške rodbine. Bolehal je za redko prirojeno boleznijo, zaradi katere je pri 14 letih utrpel zlom obeh stegnenic. Od leta 1882 je živel v Parizu, kjer je postal del umetniškega dogajanja v četrti Montmartre in bil reden gost zabavišč, kot sta bila Moulin Rouge ter Moulin de La Galette. Sredi 80. let 19. stoletja je na Montmartru odprl tudi svoj atelje.

Pod vplivom Edgarja Degasa, impresionistov in japonskih mojstrov lesoreza je razvil samosvoj slog svobodnih linij in robljenih barvnih ploskev, s katerim je ironično odmaknjeno, a vendar z naklonjenostjo upodabljal predvsem motive iz pariškega nočnega življenja.

Zaradi svoje fizične hibe in nizke rasti je bil umetnik vseskozi v stiski in je trpel za depresijo. Tolažbo je iskal v alkoholu in v tedaj med umetniki priljubljenem absintu. Zloraba ga je privedla do alkoholnega delirija in ga je tudi stala življenja. Umrl je pri 36 letih.