Sirija je prehitela Afganistan na seznamu držav, ki beleži žrtve protipehotnih min in podobnih ubojnih sredstev. Lani je bilo samo v Siriji zaradi eksplozij min ubitih ali ranjenih 2729 ljudi, je danes objavil Monitor za protipehotne mine in kasetno strelivo, ki je del kampanje nevladnih organizacij za prepoved tovrstnih sredstev.
Monitor za mine tovrstno letno poročilo pripravlja od leta 1999 in Sirija je tokrat prvič na vrhu. Vse od leta 2008 je bil v vrhu Afganistan, pred tem pa je bila tri leta na vrhu seznama tudi Kolumbija.
Skupno so v letu 2020 protipehotne mine in neeksplodirana ubojna sredstva v 54 državah oz. območjih na svetu terjala 2492 smrtnih žrtev in 4581 ranjenih, skupno 7073, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
To je sicer precej manj kot v leta 2016, ko so zabeležili vrhunec z 9440 mrtvimi in ranjenimi zaradi min. A je bilo to število lani vseeno občutno višje kot leto pred tem, ko so zabeležili 5853 ranjenih ali ubitih, ali pa od leta 2013, ko so zabeležili “le” 3456 žrtev min, kar je najmanj od začetka spremljanja.
Konvencijo o prepovedi protipehotnih min in njihovem uničenju iz leta 1997 je podpisalo okoli 80 odstotkov vseh držav na svetu, tudi vse članice Evropske unije. Niso pa k njej pristopile ZDA, Rusija in Kitajska.
Največji problem je čiščenje minskih polj, kar povzroča tudi največ žrtev, zlasti v letih po koncu konflikta, je danes ob predstavitvi poročila v Ženevi opozoril urednik Marion Loddo. “Če si želimo doseči svet brez min, bi morale države podvojiti svoja prizadevanja za hitro implementacijo svojih obveznosti in za bolj učinkovito porazdelitev virov med prizadete države in ozemlja,” je dejal.
Kjer so bili znani podatki o žrtvah min v lanskem letu, je v okoli 80 odstotkih primerov šlo za civiliste. Polovica od teh so bili otroci. Okoli 85 odstotkov žrtev min je bilo moškega spola, še navaja poročilo.
Med državami, ki so postavljale nova minska polja, je potrjeno le Mjanmar. Protipehotne mine so nameščali od sredine leta 2020 do oktobra 2021, navaja poročilo.
Minska polja naj bi nastajala tudi med konfliktom v Gorskem Karabahu med Armenijo in Azerbajdžanom, a teh informacij ni bilo mogoče potrditi.
Prav tako ni bilo mogoče preveriti navedb, da naj bi sirska vlada in ruske sile, ki podpirajo vladne sile, nameščale nove protipehotne mine. So pa določene oborožene sile v tej državi “zelo verjetno uporabljale improvizirane mine, tako kot so jih v prejšnjih letih”, še navaja poročilo.
Vse večji problem predstavljajo različne oborožene skupine, ki niso pod nadzorom držav in uporabljajo mine, so opozorili v monitorju. Tovrstne skupine so sicer mine uporabljale v Afganistanu, Kolumbiji, Indiji, Mjanmarju, Nigeriji in Pakistanu. Podobno naj bi se dogajalo še v sedmih državah, a monitor tega ni mogel preveriti, so še sporočili.
Čiščenje minskih polj se medtem počasi nadaljuje. Lani je bilo skupno očiščenih 146 kvadratnih kilometrov minskih polj in skupno uničenih 135.000 protipehotnih min. Šrilanka je medtem letos dokončala uničenje svojih zalog tega orožja. S tem je postala 94. država, ki je to storila.
Na drugi strani pa pehotne mine še vedno proizvajajo v 12 državah – v Indiji, Iranu, Južni Koreji, Kitajski, Kubi, Mjanmaru, Pakistanu, Rusiji, Severni Koreji, Singapurju, Vietnamu in v ZDA, še navaja AFP.
