Malijska hunta odstopila od mirovnega sporazuma s separatisti
Malijska vladajoča hunta je v četrtek sporočila, da odstopa od leta 2015 sprejetega mirovnega sporazuma s tuareškimi separatisti na severu države. Te so sicer že julija 2022 vojaško vlado obtožili opustitve dogovora, ki je ohranjal vsaj delno stabilnost v državi med trajajočo vojno proti islamističnim upornikom.
Tiskovni predstavnik hunte je v televizijskem nagovoru odločitev oblasti utemeljil z domnevnimi spremembami stališč določenih podpisnic sporazuma ter sovražnimi dejanji Alžirije, ki je bila pred osmimi leti posrednica med sprtima stranema, ki sta mirovni dogovor podpisali ravno v Alžiru, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Koordinacija gibanj Azavada (CMA), široka koalicija večinsko tuareških gibanj, je leta 2022 vojsko že obtožila, da je kršila dogovor. Bojevanje na severu pa se je po osmih letih relativnega miru znova zaostrilo ob umiku sil Združenih narodov. Konec misije Minusma je odredila vojska, ki je prav tako prekinila stike s Francijo, ki je kot nekdanja kolonialna vladarica v Maliju vzdrževala vojaško prisotnost, ter se oprla na podporo iz Rusije.
Hunta Alžirijo obtožuje, da nudi zatočišče nekaterim separatističnim skupinam, ki jih Bamako označuje kot teroristične, prav tako pa naj bi njeni diplomati brez privolitve Malija sestankovali s tuareškimi skupinami.
Dogovor, ki so ga Tuaregi leta 2015 podpisali s takratnimi civilnimi oblastmi, je predvideval vključitev nekdanjih upornikov v malijske varnostne sile, regijam pa obljubljal večjo avtonomijo.
Ker vlada implementacijo tega sporazuma vidi kot nemogočo, to posledično pomeni njegov konec, je še pojasnil predstavnik hunte, še navaja AFP.
Vojna v Maliju se je začela pred 12 leti ravno z uporom tuareških upornikov. Ob šibki centralni oblasti pa so na moči pridobile tudi skrajne islamistične skupine, ki so od tam razširile svoje aktivnosti tudi na širše območje Sahela.
