Hrvaški parlament sprejel rebalans državnega proračuna z višjim primanjkljajem
Vladajoča večina v hrvaškem parlamentu je danes sprejela rebalans letošnjega državnega proračuna, s katerim so predvideni proračunski primanjkljaj zvišali z 2,9 na 3,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Glavni razlog za prvi letošnji rebalans proračuna so dolgovi v zdravstvu, posebej do dobaviteljev zdravil.
Z rebalansom so zvišali pričakovane proračunske prihodke na 150,3 milijarde kun (nekaj več kot 20 milijard evrov), kar je za približno tri milijarde kun (440 milijonov evrov) več, kot je predvidel prvotni proračun. Približno dve tretjini dodatnih prihodkov so utemeljili na denarju iz skladov Evropske unije, preostalo pa z zvišanjem prihodkov od davkov in prispevkov.
Obenem so pričakovane proračunske odhodke zvišali za 9,4 milijarde kun na 167,4 milijarde kun (22,2 milijarde evrov). S tem bo proračunski primanjkljaj porasel na 3,8 odstotka BDP.
Predvideno je, da se bo hrvaški BDP letos realno povečal za 5,2 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več, kot so načrtovali sprva.
Hrvaški minister za finance Zdravko Marić je med predstavitvijo predloga rebalansa izpostavil, da je rebalans predvsem posledica težav v zdravstvu, ki niso prednostno povezane z epidemijo bolezni covid-19, temveč z dolgovi do distributerjev zdravil.
Z rebalansom so zagotovili dodatnih več kot 2,8 milijarde kun (373 milijonov evrov) za zdravstvo. Še dve milijardi kun (266 milijard evrov) pa so namenili protikoronskim ukrepom, kot sta ohranitev delovnih mest in skrajšani delovni čas. Dodatnih 150 milijonov kun (20 milijonov evrov) bo namenjenih dodatni podpori sektorjem kulture, turizma in prevoza, ki trpijo izgube zaradi epidemije covida-19. Skoraj 800 milijonov kun (nekaj manj kot 107 milijonov evrov) je mišljenih za dodatne stroške zaposlenim v osnovnih in srednjih šolah. Izvajanje projektov, ki jih financira EU, bodo podprli z dodatnih 1,2 milijarde kun (160 milijonov evrov), so zapisali v dokumentu o rebalansu proračuna.
