Diplomatski stiki Kijeva in Moskve med vojno v Ukrajini (tema)

Turčija bo naj bi v četrtek gostila neposredne pogovore med Ukrajino in Rusijo, pri čemer ni jasno, ali bodo potekali na najvišji ravni. Diplomatski stiki med Kijevom in Moskvo so sicer močno omejeni, odkar so nekaj tednov po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 propadli neposredni pogovori med stranema.

Pogovori v Turčiji in Belorusiji

Ukrajina je diplomatske odnose z Rusijo prekinila, ko je ruski predsednik Vladimir Putin 24. februarja 2022 sprožil invazijo na Ukrajino.

Predstavniki obeh držav so se v prvih tednih vojne sestali na več krogih pogovorov v Belorusiji in Turčiji, da bi dosegli dogovor o prekinitvi spopadov.

V začetku marca 2022 so se dogovorili o odprtju humanitarnih koridorjev, vendar sta Kijev in Moskva drug drugega obtožila, da niso uspeli evakuirati civilistov iz mesta Mariupolj, ki so ga oblegale ruske sile. Rusija je na pogovorih v Istanbulu zahtevala, da Ukrajina ostane nevtralna država in da je možnost njenega članstva v zvezi Nato trajno izključena.

Pogovori med Rusijo in Ukrajino so propadli v začetku aprila 2022, potem ko se je Rusija umaknila iz Kijeva. Od takrat ni bilo več neposrednih pogovorov o končanju vojne.

Dogovor o žitu

Julija 2022 so Turčija in Združeni narodi posredovali pri dogovoru o žitu, edinem pomembnejšem sporazumu, ki sta ga podpisali sprti strani. Dogovor je zagotovil varen prehod za izvoz ukrajinskega žita prek Črnega morja.

Rusija je julija 2023 odstopila od sporazuma z argumentom, da se ločen sporazum, katerega cilj je bil ublažiti sankcije za ruski izvoz kmetijskih proizvodov in gnojil, ni izvajal. Ukrajina je vzpostavila alternativno pomorsko pot ob obali Romunije in Bolgarije.

Rusija je po odstopu od sporazuma večkrat napadla pristanišča v Odesi in Mikolajivu na jugu Ukrajine ter pristanišče Izmail na reki Donavi, ki je postal glavna izvozna točka za ukrajinske proizvode.

Izmenjave, repatriacije

Eno redkih področij, na katerem Moskva in Kijev po izbruhu vojne sodelujeta, je izmenjava vojnih ujetnikov in repatriacija trupel vojakov, ubitih v boju. Pri dogovarjanju o tem redno posredujejo Združeni arabski emirati.

V zadnji izmenjavi sta Ukrajina in Rusija 6. maja izpustili po 205 vojnih ujetnikov. Večkrat sta si izmenjali tudi posmrtne ostanke ubitih vojakov.

Ruske oblasti so ob posredovanju pod vodstvom Katarja Kijevu doslej predale tudi več ukrajinskih otrok, ki so bili odpeljani v Rusijo ali so se nahajali na delu Ukrajine, ki ga je zasedla Rusija. Ukrajina zahteva vrnitev skoraj 20.000 otrok, za katere trdi, da so bili od leta 2022 deportirani ali prisilno preseljeni v Rusijo.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je zaradi ugrabitve ukrajinskih otrok leta 2023 izdalo nalog za aretacijo Putina.

Posredovanje ZDA

Dinamika prizadevanj za končanje vojne se je pospešila po prihodu Donalda Trumpa na oblast v ZDA. Pred izvolitvijo je govoril, da bo vojno v Ukrajini končal v 24 urah, kar se ni zgodilo, se je pa spremenila ameriška politika do Ukrajine.

Ob začetku mandata je Trump Putina pozval k pogajanjem in sklenitvi dogovora, ki bi končal vojno v Ukrajini, v nasprotnem primeru pa Rusiji zagrozil z uvedbo novih sankcij in carin. Putin je po nekaj dneh sporočil, da je pripravljen na pogajanja o Ukrajini, a ne z Zelenskim, ki da ni legitimen predsednik.

Po telefonskem pogovoru Trumpa in Putina so 17. februarja v Savdski Arabiji o vojni v Ukrajini govorili visoki predstavniki ZDA in Rusije. Nekaj dni zatem je ameriški posebni odposlanec za Ukrajino Keith Kellogg obiskal Kijev.

Konec februarja so se odnosi med ZDA in Ukrajino po prepiru ob obisku Zelenskega v Beli hiši zaostrili. Marca je Zelenski kljub temu pristal na pogajanja o koncu vojne v Ukrajini pod vodstvom ZDA.

V savdski Džedi sta se 11. marca na pogovorih o končanju vojne sešli ukrajinska in ameriška delegacija, ZDA so predlagale 30-dnevno prekinitev ognja. Sledil je nov telefonski pogovor Trumpa in Putina.

Pogajalci ZDA so se nato 23. in 24. marca v Savdski Arabiji ločeno pogovarjali z ukrajinsko in rusko stranjo, ki sta se strinjali, da bosta zagotovili varno plovbo v Črnem morju. Rusija je za uveljavitev tega dogovora zahtevala odpravo zahodnih sankcij proti ruskim bankam.

ZDA so v novem predlogu za konec vojne aprila od Ukrajine zahtevale, da se odreče vsem ozemljem, ki jih je zasedla Rusija.

Trump je po telefonskem pogovoru z Zelenskim pred tednom dni ponovno pozval k 30-dnevnemu premirju med Ukrajino in Rusijo ter zagrozil s sankcijami ob nespoštovanju premirja. Poziv in grožnjo so konec tedna ponovili Kijev in več evropskih voditeljev, nakar je Putin predlagal neposredne pogovore z Ukrajino v Istanbulu 15. maja.

Zelenski je vanje privolil, pri čemer v Kijevu pričakujejo, da bo rusko delegacijo vodil Putin. V Kremlju medtem še vedno ne želijo razkriti, kdo bo v delegaciji. Pripravljenost, da pride v Istanbul, če bom tja prišel Putin, je izrazil tudi Trump.