Bruselj: Vrh EU-ZDA mora prinesti konkreten napredek
Transatlantska vez je najmočnejše partnerstvo na svetu. S prihodom Joeja Bidna v Belo hišo sta se ton in delo v čezatlantskih odnosih občutno izboljšala, a prihajajoči vrh G7 in vrh EU-ZDA morata to zdaj prevesti v konkretne zaveze in napredek pri reševanju trgovinskih sporov, je v Evropskem parlamentu poudaril podpredsednik Evropske komisije.
“Pogosto rečemo, da se resnična koristnost skupine G7 izkaže v kriznih časih. Zato lahko z gotovostjo rečemo, da je letošnji vrh, ki se začenja jutri, več kot dobrodošel. Podobno bo tudi vrh EU-ZDA 15. junija jasno pokazal, kje točno stojimo,” je danes pred poslanci v Strasbourgu ocenil izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.
Kot je spomnil, je transatlantsko partnerstvo največji posamezen trgovinski in naložbeni odnos na svetu. Dnevno menjava blaga in storitev med ZDA in EU doseže 2,7 milijarde evrov, lani so trgovinski tokovi med njima kljub pandemiji dosegli vrednost skoraj tisoč milijard.
A partnerstvo med stranema je še veliko več kot to, saj si delita tudi ključne demokratične in ekonomske vrednote, je nadaljeval in dodal, da ključno vlogo pri ohranjanju teh političnih odnosov, ki krepijo čezatlantsko vez, igra Evropski parlament..
Z odhodom Donalda Trumpa in prihodom Bidna na čelo ZDA so se odnosi z vidika vzdušja in delovnih metod že občutno izboljšali, a zdaj je skrajni čas, da se to prevede tudi v konkretne predloge in zaveze, je nadaljeval Dombrovskis.
To velja predvsem za transatlantsko trgovino, kjer moramo omiliti in rešiti trgovinske spore med unijo in ZDA, je bil jasen Dombrovskis, ki je v Evropski komisiji pristojen za področje gospodarstva.
V Bruslju upajo, da bo vrh z Bidnom 15. junija pomagal doseči “odločilen napredek” pri reševanju spora glede carin za uvoz jekla in aluminija iz leta 2018 ter že dve desetletji trajajočega spora o subvencijah proizvajalcema letal Boeing in Airbus.
Maja sta se EU in ZDA dosegli nekakšno premirje v sporu glede jekla in aluminija s ciljem poiskati rešitev do konca leta in končati spor v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Bruselj je nato enostransko začasno ustavil uporabo mehanizma samodejne krepitve protiukrepov za obdobje šestih mesecev, ki je bila sicer znova predvidena za 1. junij.
“ZDA smo poslali jasen signal, da smo pripravljeni rešiti to vprašanje na pošten in uravnotežen način,” je danes glede tega spomnil nekdanji latvijski premier in dodal: “Zdaj je čas, da ZDA preidejo od besed k dejanjem.”
ZDA so junija 2018 uvedle nove carine na jeklo in aluminij iz EU, na kar se je EU odzvala s sprožitvijo postopka pred WTO ter z dodatnimi carinami na ameriške izdelke, med katerimi so bili viski burbon, kavbojke, motorji Harley Davidson, brusnice in arašidovo maslo. Ta spor je zaznamoval trgovinske odnose v času predsednika Trumpa.
