Ameriški predsednik Joe Biden in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta se v skupni izjavi zavzela za strateško sodelovanje EU in ZDA pri zagotavljanju energetske varnosti Evrope in soočenju s trenutnimi energetskimi izzivi stare celine. Med drugim navajata zaveze za zagotavljanje večje raznolikosti dobav plina Evropi.
“Skupaj smo zavezani energetski varnosti Evrope in trajnostnosti energetske oskrbe ter pospeševanju globalnega prehoda k čisti energiji. Prav tako EU in ZDA delita cilj zagotavljanja energetske varnosti Ukrajine in postopne integracije države na trg elektrike in plina EU,” sta uvodoma zapisala Biden in von der Leynova.
Voditelja sta prepričana, da zaveze EU in ZDA pri izvajanju pariškega podnebnega sporazuma skozi spodbujanje obnovljivih virov energije, krepitev energetske učinkovitosti in vlaganje v nove tehnologije, predstavljajo pot k energetski varnosti zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv. “Trenutni izzivi za evropsko varnost dodatno kažejo pomen zaveze za pospešitev in skrbno upravljanje prehoda s fosilnih goriv na čisto energijo,” navajata.
V izjavi so izpostavljene velike naložbe, ki jih je EU v zadnjem desetletju namenila z večjo raznolikost energetskih dobav in okrepitev enotnega trga na področju energije ter njegovo odpornost na šoke, ter zaveza Evropske komisije, da bo v navezi s članicami EU okrepila prizadevanja za večjo varnost oskrbe, pregleden in konkurenčen trg plina, vse v sozvočju s podnebnimi cilji ogljične nevtralnosti do 2050.
“Medtem ko se bo ta proces v teku tega desetletja okrepil, smo zavezani k tesnemu sodelovanju za premagovanje trenutnih groženj za varnost dobav energije in visokih cen na energetskih trgih,” zagotavljata Biden in von der Leynova.
Cene plina in tudi elektrike so se v Evropi lani jeseni močno zvišale in se povzpele na rekordne ravni. Trenutno so cene plina na veleprodajnem trgu sicer precej pod rekordnimi ravnmi iz lanskega decembra, a z nekaj nad 90 evri za megavatno uri še vedno približno 4,5-krat tolikšne kot pred letom dni. To skupaj z visokimi cenami elektrike močno bremeni podjetja in gospodinjstva, zaradi česar države po EU skladno s smernicami Evropske komisije sprejemajo ukrepe za blaženje posledic.
Pomemben vidik teh visokih cen je po nekaterih medijskih navedbah med drugim tudi ravnanje ruskega državnega energetskega velikana Gazproma, ki je največji dobavitelj plina Evropi in ima z evropskimi državami sklenjene večinoma dolgoročne pogodbe. Za napetost na relaciji med Rusijo in EU skrbi tudi usoda obratovalnega dovoljenja za že položeno drugo cev plinovoda Severni tok pod Baltikom, ki ruski plin dobavlja neposredno Nemčiji.
Za padec cen plina v zadnjih tednih so medtem poskrbele tudi povečane dobave ameriškega zemeljskega plina iz skrilavcev s tankerji. “Zavezujemo se k intenziviranju našega strateškega sodelovanja za varnost oskrbe in skupaj si bomo prizadevali za zanesljivo in cenovno dostopno dobavo energije podjetjem in prebivalstvu v EU in njeni soseščini,” pišeta ameriški predsednik in predsednica Evropske komisije.
Strani si bosta tako prizadevali za “neprekinjeno, zadostno in pravočasno oskrbo z zemeljskim plinom iz raznolikih virov po svetu”, da bi se izognili šokom pri dobavah, tudi tistih, ki bi jih lahko povzročil morebiten “dodaten vdor ruskih sil v Ukrajino”. Napetosti med zahodnimi prestolnicami in Kijevom na eni strani ter Moskvo na drugi so namreč zelo velike in že nekaj dni se omenja grožnja vdora večjih razsežnosti ruske vojske v zahodno sosedo, preko katere poteka velik del dobave ruskega plina Evropi.
Obenem sta Biden in von der Leynova vse velike države dobaviteljice energije po svetu pozvala k sodelovanju z EU in ZDA pri “zagotavljanju stabilnih in dobro preskrbljenih trgov različnih energentov”. Tudi o tem bo beseda sicer tekla 7. februarja na srečanju energetskega sveta EU in ZDA.
