Število prošenj za azil v EU na najnižji ravni v zadnjih petih letih
V prvih šestih mesecih letošnjega leta so članice EU ter Norveška in Švica prejele 17 odstotkov manj prošenj za azil kot v enakem obdobju lani oziroma 332.000 prošenj, je danes sporočila Agencija EU za azil. To je najnižje število, zabeleženo v prvi polovici leta, vse od leta 2021, in potrjuje trend upadanja, ki se je začel pred dvema letoma.
Število ljudi, ki so zaprosili za azil na območju 29 evropskih držav (EU+), se je v prvi polovici leta zmanjšalo za 17 odstotkov in padlo na najnižjo raven v zadnjih petih letih, kaže najnovejše poročilo, ki ga je danes objavila EUAA. Ta najnovejši upad je del trenda, ki traja že od konca leta 2024, ugotavlja agencija s sedežem v Valletti na Malti. Upad pripisuje političnim spremembam v Siriji, ki so v preteklem letu privedle do velikega zmanjšanja števila prošenj državljanov te države, pa tudi prizadevanjem EU za sodelovanje z državami izvora in tranzita. Vojna na Bližnjem vzhodu v zadnjih šestih mesecih se medtem “ni odrazila v povečanju števila prošenj za azil” v EU+, so še navedli pri EUAA. Največjo skupino prosilcev so predstavljali Afganistanci s 39.000 prošnjami za zaščito, sledili so državljani Venezuele s 33.000 prošnjami in Bangladeša z 20.000 prošnjami za mednarodno zaščito. Uspešna je bila manj kot tretjina prošenj, obravnavanih v prvih šestih mesecih leta. EUAA je pri tem opozorila, da bo to vplivalo na prihodnje prošnje. V skladu s pravili EU, ki so začela veljati junija, so prosilci iz držav, kjer je stopnja priznanja zaščite nižja od 20 odstotkov, podvrženi pospešenemu postopku, ki v primeru zavrnitve vključuje hiter izgon. Tri četrtine prošenj za mednarodno zaščito, vloženih med januarjem in junijem letos, je odpadlo na Francijo, Italijo, Španijo in Nemčijo. Te štiri države so skupaj prejele približno tri četrtine vseh prošenj za azil, kar pomeni rahel upad v primerjavi s štiripetinskim deležem v prejšnjih obdobjih poročanja. Grčija pa je bila s 23.000 prošnjami država, ki je prejela največ prošenj na prebivalca. Stopnja priznavanja prošenj je v prvih šestih mesecih znašala 31 odstotkov, kar pomeni, da je manj kot tretjina vseh odločitev na prvi stopnji privedla do podelitve mednarodne zaščite. Konec junija je na odločitev na prvi stopnji v državah EU+ čakalo približno 770.000 prošenj, kar je osem odstotkov manj kot leto prej.
