Revizorji EU o možnostih izboljšav pri kohezijski politiki

Evropsko računsko sodišče je izvedlo pregled izvajanja kohezijske politike EU, da bi pomagalo izboljšati delovanje te osnovne strukturne politike unije v večletnem obdobju 2028-2034. Osnovni pozivi revizorjev so – osredotočenost na strateški namen in smotrnost, prožnost pri razporejanju sredstev, pravočasno izvajanje in enostavna pravila.

Na Evropskem računskem sodišču so spomnili, da se je v okviru kohezijske politike EU med letoma 1989 in 2023 zagotovilo približno 1000 milijard evrov sredstev za zmanjševanje razvojnih razlik znotraj EU, do leta 2027 pa je načrtovanih še dodatnih 400 milijard evrov. S tem je kohezijska politika postala največja tovrstna politika regionalnega razvoja na svetu.

Medtem ko Evropska komisija zagotavlja, da je kohezijska politika prispevala k zmanjšanju socialnih in gospodarskih razlik v uniji, pa revizorji opozarjajo, da konvergenca med regijami ni bila enakomerna.

“Kohezijska politika je glavna naložbena politika EU in se pogosto šteje za temelj povezovanja EU. Vendar njeno izvajanje ni idealno,” je v sporočilu za javnost ob objavi pregleda zapisal član Evropskega računskega sodišča Alejandro Blanco Fernandez.

Računsko sodišče je tako v svojem pregledu opozorilo na dejavnike, ki so vplivali na uspešnost porabe kohezijskih sredstev, ter tudi na spoznanja, pridobljena v okviru mehanizma za okrevanje po koronski krizi. Ugotovitve bodo v pomoč pri oblikovanju in izvajanju naslednjega obdobja kohezijske politike, ki se bo začelo leta 2028.

Revizorji ugotavljajo, da je bilo treba v kohezijsko politiko EU sčasoma zajeti vedno večji sklop prednostnih nalog in ciljev EU. Ker so za to strukturno politiko EU na voljo znatna sredstva, se je zato pogosto uporabljala tudi za odzivanje na izredne razmere, kot sta pandemija covida-19 in množični pritok beguncev iz Ukrajine v letu 2022.

Revizorji sicer priznavajo pomen prožnosti pri uporabi sredstev, a so obenem opozorili, da je zaradi tega kohezijska politika postala bolj razdrobljena in da obstaja tveganje, da se bo odmaknila od glavnega cilja: zmanjšanja regionalnih razlik.

“Bistvenega pomena je, da cilji prihodnje kohezijske politike še naprej temeljijo na razvojnih potrebah vsake regije in so še naprej osredotočeni na krepitev ekonomske in socialne konvergence,” so jasni revizorji.

Pozivajo tudi k razmisleku o podpori nacionalnim in regionalnim reformam, s katerimi bi postale naložbe, ki jih financira EU, učinkovitejše in uspešnejše. Poleg tega so revizorji EU že večkrat poudarili, da bi se z okrepitvijo spremljanja in ocenjevanja smotrnosti olajšalo oblikovanje politik na podlagi empiričnih dokazov.

Revizorji so opozorili še na vidik zagotavljanja pravočasne porabe oz. črpanja kohezijskih sredstev. Poudarili so tudi pomen zgodnjega sprejetja zakonodajnega okvira za prihodnje večletno finančno obdobje EU, s čimer bi zagotovili hitrejše načrtovanje programov in tudi ustrezno raven predhodnega financiranja. Tako bi se izvajanje programov kohezijske politike lahko začelo pravočasno.

Še en izpostavljen vidik je, da kohezijsko politiko urejajo pravila, ki so pogosto prezapletena. To lahko povzroči nepotrebno birokracijo in veliko tveganje napak. Sedanji okvir pri zmanjševanju tega tveganja po prepričanju revizorjev ni popolnoma uspešen. Obenem je treba zagotoviti transparentno in odgovorno upravljanje kohezijskih sredstev ter uspešno izterjavo nepravilno porabljenih sredstev.

Evropsko računsko sodišče je sicer ta teden objavilo tudi pregled izvajanja celotnega večletnega proračuna EU in nanizalo priložnosti za izboljšanje osrednjih področij v večletnem finančnem okvirju za obdobje 2028-2034.

Te vključujejo npr. poenostavitev in večjo prožnost izvajanja, bolj stabilno in poenostavljeno financiranje proračuna EU ter zagotavljanje ustrezne sledljivosti, odgovornosti in nadzora z neodvisno zunanjo revizijo vse porabe v okviru naslednjega večletnega finančnega načrta. Ena od priložnosti je tudi, da se opredeli in sistematično upošteva dodana vrednost EU pri odločanju o financiranju, s tem pa poveča osredotočenost na rezultate.

Da bo prihodnji večletni proračun EU lahko uresničil prednostne naloge politik unije je potrebna tudi močnejša povezava med skladi EU, ki podpirajo reforme na nacionalni ravni, da bi lahko bolje obravnavali ponavljajoče se strukturne izzive v članicah, so še prepričani na Evropskem računskem sodišču.