Razpoloženje v gospodarstva maja nekoliko boljše
Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je maja nekoliko izboljšalo. Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila maja pri -1,9 točke, potem ko je bila aprila pri -2,5 točke. V primerjavi z majem lani je vrednost kazalnika ostala nespremenjena, je danes objavil državni statistični urad.
K rasti kazalnika na mesečni ravni sta prispevali višji vrednosti kazalnikov zaupanja med potrošniki (za 1,1 odstotne točke) in v trgovini na drobno (za 0,2 odstotne točke). Poslabšali pa so se kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu (vsak za 0,2 odstotne točke) ter storitvenih dejavnostih (za 0,1 odstotne točke).
Kazalnik gospodarske klime se na medletni ravni maja ni spremenil, potem ko sta se dva kazalnika poslabšala, trije pa so se izboljšali. K poslabšanju kazalnika sta prispevala kazalnika zaupanja med potrošniki (za 0,8 odstotne točke) in v trgovini na drobno (za 0,7 odstotne točke), medtem ko so pozitiven vpliv imeli kazalniki zaupanja v predelovalnih in storitvenih dejavnostih (v obeh primerih za 0,4 odstotne točke) ter v gradbeništvu (za 0,3 odstotne točke).
Statistični urad je ločeno objavil tudi izsledke aprilske raziskave o poslovnih tendencah, ki je pokazala, da se je vrednost kazalnika zaupanja maja dvignila v trgovini na drobno, znižala v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, v storitvenih dejavnostih pa je ostala enaka.
V predelovalnih dejavnostih se je kazalnik zaupanja poslabšal, in sicer na mesečni in medletni ravni za eno odstotno točko, v primerjavi z dolgoletnim povprečjem pa za osem odstotnih točk.
Izboljšal se je kazalnik zaloge končnih izdelkov, in sicer za eno odstotno točko, medtem ko je kazalnik pričakovana proizvodnja upadel za tri odstotne točke, vrednost kazalnika skupna naročila pa se ni spremenila.
Kazalnik kopičenje delovne sile se je tako na mesečni ravni kot v primerjavi z dolgoletnim povprečjem zvišal za dve odstotni točki, na medletni ravni pa je ostal enak.
V trgovini na drobno se je maja vrednost kazalnika zaupanja v primerjavi z aprilom zvišala za štiri odstotne točke, po drugi strani pa je bila za sedem odstotnih točk nižja kot maja lani in za tri odstotne točke pod dolgoletnim povprečjem.
K mesečnemu izboljšanju sta prispevala kazalnika prodaja in obseg zalog – prvi z rastjo za deset odstotnih točk in drugi z upadom za 25 odstotnih točk -, medtem ko je imel kazalnik pričakovana prodaja negativen vpliv (nižji za 25 odstotnih točk).
Kazalnik kopičenje delovne sile je bil na mesečni ravni nespremenjen, medtem ko je bil na medletni ravni nižji za štiri odstotne točke, glede na dolgoletno povprečje pa je bil nižji za dve odstotni točki.
V gradbeništvu je bil kazalnik zaupanja na mesečni ravni nižji za štiri odstotne točke, na medletni pa za eno odstotno točko, medtem ko je bil za 13 odstotnih točk nad dolgoletnim povprečjem.
Na mesečno znižanje sta vplivala upada vrednosti opazovanih kazalnikov – pri skupnih naročilih je upad znašal šest odstotnih točk, pri pričakovanem zaposlovanju pa tri odstotne točke.
Kazalnik kopičenje delovne sile se je na mesečni ravni in v primerjavi z dolgoletnim povprečjem znižal (za dve odstotni točki oz. za devet odstotnih točk), medtem ko je na medletni ravni ostal enak.
V storitvenih dejavnostih se vrednost kazalnika na mesečni ravni ni spremenila, na medletni ravni pa se je zvišala za eno odstotno točko in bila 9 odstotnih točk nad dolgoletnim povprečjem.
Kazalnika povpraševanje in poslovni položaj sta se zvišala vsak za eno odstotno točko, medtem ko se je kazalnik pričakovano povpraševanje znižal za tri odstotne točke.
Kazalnik kopičenje delovne sile se je v vseh treh primerjavah znižal: mesečno za dve odstotni točki, medletno za eno odstotno točko, v primerjavi z dolgoletnim povprečjem pa za tri odstotne točke.
