Predsednik Madagaskarja naj bi sredi protestov zapustil državo
Predsednik Madagaskarja Andry Rajoelina je po več tednih protestov, na katerih se vrstijo pozivi k njegovemu odstopu, v ponedeljek sporočil, da se je zatekel na varno, ker naj bi bilo ogroženo njegovo življenje. Ni razkril, kje se nahaja, glede na nekatera poročila pa naj bi zapustil državo na krovu francoskega vojaškega letala.
Rajoelina je državljane nagovoril prek omrežja Facebook, potem ko so njegov govor sredi kaosa v državi večkrat prestavili. Med drugim so vojaki grozili z zavzetjem sedeža državne televizije.
Kot je zatrdil v nagovoru, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije, je skupina pripadnikov vojske in politikov nameravala nanj izvesti atentat, zaradi česar se je odločil zateči na varno.
Lokacije ni razkril, glede na poročanje francoskih medijev pa je Rajoelina, ki ima od leta 2014 tudi francosko državljanstvo, iz države v nedeljo odletel na krovu francoskega vojaškega letala. V Parizu tega niso potrdili.
Na pozive k odstopu se ni odzval, temveč je prebivalce otoške države pozval, naj spoštujejo obstoječi red. “Ta vprašanja lahko rešimo le na en način: s spoštovanjem veljavne ustave v državi,” je dejal in pozval k dialogu za razrešitev krize.
Državo v Indijskem oceanu že več tednov pretresajo protesti, na čelu katerih so mladi, ki vladi očitajo slabo upravljanje in korupcijo. Izpostavljajo prekinitve oskrbe z vodo in elektriko, pomanjkljivosti v izobraževalnem sistemu, visoko brezposelnost in revščino.
Sprva mirne demonstracije so se ponekod sprevrgle v nasilje, v katerem je umrlo najmanj 22 ljudi.
V nedeljo je predsednikov urad dogajanje označil kot poskus državnega udara. Vplivna enota vojske je pred tem sporočila, da je prevzela poveljstvo nad vsemi oboroženimi silami, številni vojaki so se pridružili protestom.
Madagaskar je bil od pridobitve neodvisnosti leta 1960 priča že številnim nemirom, vključno z množičnimi protesti leta 2009, ki so k odstopu prisilili takratnega predsednika Marca Ravalomanano in na položaj prinesli Rajoelino. Z le 34 leti je takrat postal najmlajši državni voditelj v Afriki. Vladal je štiri leta in se nato na oblast vrnil po volitvah leta 2018.
