Osem članic EU in Nata za krepitev obrambe na vzhodnem krilu
Obramba vzhodnega krila Evrope bi morala biti nujna prioriteta za Evropsko unijo in zvezo Nato v luči ruskih groženj, so danes po srečanju v Helsinkih poudarili voditelji Finske, Švedske, Estonije, Latvije, Litve, Poljske, Bolgarije in Romunije. Ob tem so se zavzeli za sodelovanje med EU in Natom ter usklajen operativni pristop.
“Rusija danes, jutri in v bližnji prihodnosti ostaja grožnja za celotno Evropo,” je po prvem vrhu držav vzhodnega krila Evrope povedal gostitelj, finski premier Petteri Orpo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
“Ruska agresivna vojna proti Ukrajini in njene posledice predstavljajo globoko in trajno grožnjo za varnost in stabilnost Evrope,” je navedeno v končni deklaraciji, ki so jo v Helsinkih podpisali voditelji osmih držav na vzhodnem krilu Nata.
“Situacija zahteva takojšnjo prednostno obravnavo obrambe vzhodne meje EU z usklajenim operativnim pristopom,” so še zapisali.
To po oceni voditeljev vključuje “sposobnosti za kopenski boj, obrambo pred droni, zračno in raketno obrambo, zaščito meja in kritične infrastrukture, vojaško mobilnost in protimobilnost”.
Voditelji so dodali, da obramba vzhodnega krila Evrope zahteva odločnost in samoiniciativnost, zavzeli pa so se tudi za sodelovanje z zvezo Nato.
“EU lahko igra pomembno vlogo pri podpiranju prizadevanj držav članic za krepitev obrambnih zmogljivosti s financiranjem, poenostavitvijo predpisov in krepitvijo vojaške mobilnosti. EU in Nato imata pri tem očitno različni, vendar dopolnjujoči se vlogi,” je dejal švedski premier Ulf Kristersson.
