OECD Sloveniji znižal napoved letošnje rasti pod dva odstotka

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je poslabšala gospodarske obete za Slovenijo. Napoved rasti za letos je znižala z 2,3 na 1,9 odstotka, za leto 2027 pa z 2,3 na 2,2 odstotka. Rast bo sicer poganjalo predvsem domače povpraševanje, v danes objavljenem poročilu ugotavlja OECD.

Gospodarska aktivnost se je v prvem četrtletju letošnjega leta v primerjavi s prejšnjim predvsem na račun domačega povpraševanja povečala za 0,7 odstotka, so navedli v OECD.

Na trgu dela še naprej ostaja pomanjkanje potrebne delovne sile, stopnja brezposelnosti je bila marca 3,9-odstotna, kar je skupaj z reformo plač v javnem sektorju spodbudilo rast plač. Nominalne plače so se lani zvišale za 5,9 odstotka, medtem ko so se stroški dela na uro v zadnjem četrtletju lanskega leta na letni ravni zvišali za 17,1 odstotka, deloma zaradi izplačila novega zimskega dodatka. Kot so še izpostavili pri OECD, je pritisk na plače okrepilo še 16-odstotno zvišanje minimalne plače v začetku letošnjega leta.

Novejši podatki kažejo, da se vpliv konflikta na Bližnjem vzhodu kaže postopoma. Letna stopnja inflacije se je z marčnih 2,4 odstotka aprila povzela na 3,4 odstotka, kar odraža predvsem rast cen energije v višini 15,6 odstotka. Aprila se je močno zmanjšalo tudi zaupanje potrošnikov.

Na drugi strani se je industrijska proizvodnja marca na mesečni ravni povečala za 4,9 odstotka, promet v trgovini na drobno pa se je na mesečni ravni povečal za 0,8 odstotka, kar po navedbah OECD kaže na odporno industrijsko proizvodnjo in povpraševanje potrošnikov.

Poleg obstoječe regulacije cen goriv zunaj avtocest je vlada, da bi omejila rast cen goriv, znižala trošarine in začasno ukinila okoljsko dajatev na pogonska goriva.

Blagovna menjava se je okrepila pred konfliktom, obseg izvoza pa se je januarja in februarja na mesečni ravni povečeval, zlasti izvoz v države zunaj EU, so nanizali na OECD.

Fiskalna politika bo po navedbah OECD letos ekspanzivna, nato pa se bo leta 2027 kljub višjim obrambnim izdatkom in večjim stroškom plač v javnem sektorju zaostrila.

Obrambni izdatki se bodo z 1,9 odstotka bruto domačega proizvoda v lanskem letu do leta 2027 povečali na 2,0 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar bo država financirala z zadolževanjem.

Plače v javnem sektorju bodo letos zaradi reforme višje za 0,5 odstotka, medtem ko se bodo izdatki za dolgotrajno oskrbo letos povečali za en odstotek BDP.

Trajno višji obrambni izdatki zahtevajo ponovni razmislek o prioritetah porabe, medtem ko so za dolgoročno podporo rasti in fiskalni vzdržnosti potrebne nadaljnje pokojninske in davčne reforme, kot je znižanje visoke davčne obremenitve dela, so zapisali v organizaciji.

Kot so dodali, zmanjšanje odvisnosti od uvoza fosilnih goriv zahteva reforme za pospešitev naložb v omrežje in nizkoogljično energijo, kot je poenostavitev postopkov izdajanja dovoljenj.

Javni dolg naj bi v letih 2026 in 2027 na splošno ostal stabilen na približno 66 odstotkih BDP. Predvidena znižanja davkov v višini 1,5 odstotka BDP v letošnjem letu in v višini enega odstotka BDP v prihodnjem letu po pojasnilih organizacije niso vključena v projekcije, ob čemer so opozorili, da je zaradi tega tveganje za višji primanjkljaj in dolg povečano.

Zasebno porabo in naložbe bodo letos bremenile predvsem cene energije in povečana negotovost, a naj bi bila ta odporna zaradi močne rasti plač. Rast bodo ob tem podpirale višja državna poraba in državne naložbe. Po pričakovanjih si bodo naložbe od sredine letošnjega leta opomogle, predvsem zaradi podpore pri obnovi po poplavah, sredstev EU in močnejšega zunanjega povpraševanja.

Inflacija se bo letos predvsem zaradi višjih stroškov energije zvišala. Leta 2027 se bo zaradi močne rasti plač na trgu dela le postopoma umirila. Tveganja za negativen trend po navedbah OECD vključujejo pomanjkanje rafiniranih naftnih derivatov in kemikalij iz držav Perzijskega zaliva, zlasti reaktivnega goriva in smol, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji in šibkejše povpraševanje evropskih trgovinskih partneric.

Na drugi strani bi lahko večja poraba zaradi boljšega razpoloženja od pričakovanega skupaj z odpornim trgom dela ohranila močan gospodarski zagon.