Na Hrvaškem letos opazno manj delavcev iz tretjih držav
Na Hrvaškem so v prvih desetih mesecih letos glede na uradne podatke izdali približno 149.000 delovnih dovoljenj za tujce, kar je za okoli 27.700 oz. 15 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Največji upad beležijo pri izdaji dovoljenj za zaposlitev delavcev iz tretjih držav, ki jih je skoraj 40.000 manj kot lani.
Na Hrvaškem so v prvih desetih mesecih na novo zaposlili 73.000 delavcev iz tretjih držav, lani pa skoraj 113.000. Nekoliko se je po drugi strani povečalo število podaljšanih delovnih dovoljenj in število sezonskih delavcev, najnovejše podatke hrvaškega notranjega ministrstva povzema hrvaški Poslovni dnevnik.
Najbolj je v prvih desetih mesecih leta upadlo število izdanih dovoljenj za tuje delavce v gradbeništvu. Izdali so jih 44.900, kar je skoraj 30 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo 63.300.
Med petimi dejavnostmi z največjim številom delovnih dovoljenj so jih več v primerjavi z lani izdali le v trgovini.
Največ delavcev zunaj EU, ki delajo na Hrvaškem, prihaja iz Bosne in Hercegovine, a se je njihovo število v primerjavi z lani zmanjšalo za skoraj 16 odstotkov na 28.200. Sledijo Nepalci, ki jih je bilo 27.400, Filipinci pa so edini delavci iz tretjih držav, ki jih je bilo v prvih desetih mesecih več kot v enakem obdobju lani – njihovo število se je povečalo za petino na 14.500. Najizrazitejši upad so medtem zabeležili pri dovoljenjih za delavce iz Bangladeša – z lanskih 11.200 na manj kot 2900 letos.
Letos se je zmanjšal tudi delež pozitivnih mnenj Hrvaškega zavoda za zaposlovanje (HZZ) pri izdaji dovoljenj za prebivanje in delo tujih delavcev. Od skupno 128.600 doslej obravnavanih zahtevkov so jih pozitivno ocenili 71 odstotkov v primerjavi z lanskimi 87 odstotki.
Eden od razlogov za upočasnitev izdaje dovoljenj za tuje delavce iz tretjih držav je novi zakon o tujcih, ki je začel veljati v marcu. Zakon je okrepil nadzor nad delodajalci ter podaljšal dovoljenje za bivanje in delo za delavce iz tretjih držav z enega na tri leta. Ko gre za delavce iz tretjih držav, se zakon osredotoča predvsem na nadzor delodajalcev.
Poleg strožjih preverjanj stroka upad števila izdanih dovoljenj po pisanju Poslovnega dnevnika deloma pripisuje tudi rasti plač, zaradi česar posamezna delovna mesta postajajo privlačnejša tudi za domače delavce. Opazen je tudi trend naraščanja števila upokojencev, ki se poleg pokojnine odločajo za delo s krajšim delovnim časom.
