Kitajska sprejela zakon, ki po mnenju kritikov omejuje kulturno svobodo manjšin
Kitajska nacionalni ljudski kongres je danes sprejel zakon o “etnični enotnosti”, s katerim želijo okrepiti kohezijo znotraj države, ki se po mnenju Pekinga sooča z velikimi družbenimi spremembami. Zagovorniki človekovih pravic pa opozarjajo, da bi lahko zakon še bolj omejil kulturno svobodo manjšinskih skupin, kot so Ujguri.
Zakon o spodbujanju etnične enotnosti in napredka, ki ga je ob koncu zasedanja sprejel ljudski kongres, formalizira politike za spodbujanje standardne kitajščine, mandarinščine, kot “nacionalnega skupnega jezika” v izobraževanju, poslovanju in javnih prostorih.
Družbena kohezija je ključni poudarek novega zakona, ki kriminalizira sodelovanje v “nasilnih terorističnih dejavnostih, etničnih separatističnih dejavnostih ali verskih ekstremističnih dejavnostih”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zakon je opisan kot “pomemben ukrep” za “krepitev kohezije” znotraj države, ki se, kot navaja besedilo, sooča z izjemnimi družbenimi spremembami.
Aktivisti za človekove pravice se bojijo, da bo zakon imel negativne posledice za kitajske manjšine. Kitajska vlada se že vrsto let sooča z očitki, da izvaja politike, s katerimi sili k asimilaciji manjšin v državi, v kateri 90 odstotkov od približno 1,4 milijarde prebivalcev predstavljajo Hani.
Na nekaterih območjih z velikim številom manjšin, kot sta Tibet in Notranja Mongolija, je vladna politika že predpisala uporabo mandarinščine kot učnega jezika.
Raziskovalec Kitajske pri organizaciji Human Rights Watch, Yalkun Uluyol, je novo zakonodajo opisal kot “pomemben odmik” od politike iz obdobja Deng Xiaopinga, ki je manjšinam zagotavljala pravico do uporabe lastnega jezika.
V novem zakonu sicer ni posebej omenjen noben manjšinski jezik, čeprav bo po poročanju AFP verjetno vplival na ujgurske, mongolske in tibetanske govorce.
