Vodstvo AZN z zavarovalnicami o nujnosti večje zavarovanosti premoženja
Vodstva Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) in slovenskih zavarovalnic so se na današnjem srečanju strinjala, da bo treba v prihodnje oblikovati sistemske rešitve, ki bodo spodbujale k sklepanju premoženjskih zavarovanj za primer naravnih ujm. Srečanje je potekalo v okviru mednarodne konference, katere osrednja tema je umetna inteligenca.
Osrednja tema delovnega zajtrka, ki je potekal pred začetkom današnje mednarodne zavarovalniške konference v Ljubljani in ki se ga je udeležil tudi minister za finance Klemen Boštjančič, je bilo reševanje škodnih primerov po avgustovskih poplavah. Kot so sporočili iz AZN, so se udeleženci strinjali, da bo treba v prihodnje oblikovati sistemske rešitve, ki bodo več ljudi spodbudile k sklenitvi premoženjskih zavarovanj za primer naravnih ujm.
Direktor AZN Gorazd Čibej je poudaril, da je v Sloveniji po ocenah brez zavarovanja 30 odstotkov gospodinjstev. Zaradi vse pogostejših škodnih dogodkov bo vedno pomembneje zmanjševati tako imenovano zavarovalno vrzel, kar je korak v smeri zniževanja izpostavljenosti premoženja naravnim ujmam. “Če menite, da je izobraževanje drago, poskusite oceniti stroške nevednosti,” je izpostavil.
Po navedbah zavarovalnic izplačilo škod po avgustovskih poplavah poteka tekoče in brez posebnosti. Letošnje leto sicer izstopa po sedmih škodnih dogodkih, ki se uvrščajo v kategorijo naravnih nesreč. Uradne poplavne karte, ki predvidevajo petstoletne vode, na nekaterih območjih po navedbah zavarovalnic bistveno odstopajo od dejanske izpostavljenosti naravnim ujmam, kar se je pokazalo ob avgustovskih poplavah.
Konference z naslovom Umetna inteligenca v zavarovalništvu – evolucija ali revolucija? se udeležuje 400 gostov iz 23 držav in štirih celin. V ospredju je uporaba umetne inteligence v finančni industriji pri napovedovanju naravnih nesreč in reševanju zavarovalnih primerov.
Umetna inteligenca po Čibejevih besedah skupaj z drugimi zavarovalniškimi tehnologijami postaja sredstvo, ki zavarovalnicam in posrednikom omogoča nove metode distribucije zavarovalnih produktov. Uporabo umetne inteligence bo na ravni EU urejal zakon o umetni inteligenci, ki bo prvi celovit zakon o umetni inteligenci na svetu, je spomnil.
Boštjančič je v nagovoru udeležencem poudaril vlogo zaupanja v zavarovalništvu, ki deluje na podlagi pridobivanja kakovostnih podatkov in njihove ustrezne obdelave. Na splošno so lahko rešitve umetne inteligence po njegovih besedah v pomoč zavarovalniški industriji pri preoblikovanju in ohranjanju pomembnosti, saj vse več strank zahteva prilagojen in razvijajoč se digitalni sistem zavarovalnih produktov ter storitev in podpore.
“Vendar pa obstajajo tudi pomisleki in etična vprašanja vpliva umetne inteligence in zbiranja podatkov, kot so preglednost, odgovornost za zasebnost, preprečevanje dezinformacij in podobno. Zato moramo skrbno obravnavati te pomisleke in pripraviti napredne tehnične rešitve, ki bodo usmerjale njen razvoj in uporabo,” je dodal minister.
