V sindikatu pozivajo k ureditvi poklica reševalca iz vode

V Sindikatu delavcev gostinstva in turizma (SGIT) Slovenije opozarjajo na problematiko reševalcev iz vode in številne kršitve, povezane z njihovim delom. V tej luči pozivajo k umestitvi poklica v standardno klasifikacijo poklicev ter njegovo opredelitev v kolektivni pogodbi za gostinstvo in turizem. Poklic bi uvrstili vsaj v peti tarifni razred.

V SGIT so se v današnjem sporočilu za javnost vnovič izrekli proti prekarnosti in tako imenovanemu outsourcingu. “Gre za škodljiv poslovni model, ki se le še razrašča, namesto, da bi se zmanjševal,” so opozorili. Dodali so, da vlada, ki se je zavezala k boju zoper te pojave, ni ukrepala, tako da so njene obljube “še vedno zgolj mrtve črke na papirju”.

Med poklici, pri katerih podjetja delavce namesto redne zaposlitve pogosto najemajo kot zunanje izvajalce, so tokrat posebej izpostavili reševalca iz vode, ki da se ga marsikje, četudi je pomemben deležnik v delovnem procesu term, zdravilišč in kopališč, vidi kot “nebodigatreba”.

Kot so navedli, so med reševalci pogosto samostojni podjetniki. Prav s tega naslova po njihovih navedbah prihaja do številnih kršitev, zlasti v zvezi s počitki in številom reševalcev na določenem kopališču, ki naj bi jih bilo premalo.

“Kljub temu da obstajajo vsi elementi delovnega razmerja, se širi poslovni model kopališč, ki omogoča delo delavcem samostojnih podjetnikov. Za te delavce ne velja omejitev delovnega časa, in to kljub temu, da obstaja veliko tveganje z vidika varnosti in zdravja pri delu,” so izpostavili.

Na to so v sindikatu že leta 2023 opozorili Inšpektorat RS za delo, lani pa tudi ministra za delo. Ker odziva ni bilo, so se februarja s pismom obrnili na ministrstva za delo, obrambo in za gospodarstvo.

V pismu, ki so ga zdaj posredovali še medijem, so kritični, da poklic reševalca iz vode ni uvrščen v standardno klasifikacijo poklicev, prav tako dejavnost reševanja iz vode ni opredeljena v kolektivni pogodbi za gostinstvo in turizem.

V SGIT so že predlagali, da se to spremeni. Ob tem bi poklic uvrstili tudi v enega izmed tarifnih razredov (glede na zahtevnost dela, delovne pogoje, usposobljenost, tudi znanje tujih jezikov za komunikacijo z gosti, dobro psihično pripravljenost).

Sami se zavzemajo za zvrstitev poklica v vsaj peti tarifni razred, zanj pa naj bi bila zahtevana primerna izobrazba, ne le poklicna šola oz. opravljeni izpiti za reševalca iz vode, saj da se bo le na ta način reguliralo tudi dostojno plačilo za opravljanje tega dela in zanimanje za ta poklic.

“Ta poklic kotira na trgu dela v zelo slabi luči, ponekod se plačilo za delo enači s plačilom delavke čistilke ali tudi nižje. Danes so ti delavci, ki so redno zaposleni, v večini z osnovno bruto plačo na minimalni plači, čeprav nosijo izredno veliko odgovornost – za življenja ljudi na kopališčih, bazenih, divjih vodah … In tudi brez tega poklica se ni možno iti turizma,” so podčrtali v sindikatu.

V SGIT so o poklicu reševalca iz vode spregovorili tudi v luči priprav sprememb zakona o varstvu pred utopitvami.