V razpravi tudi o pomenu regulacije za preprečevanje širjenja dezinformacij

Strokovnjaki s področja prava in informacijskih tehnologij so v razpravi predstavništva Evropske komisije v Sloveniji govorili o vlogi velikih digitalnih platform pri širjenju dezinformacij. Med drugim so izpostavili pomen regulacije za preprečevanje njihovega širjenja.

Kot je v razpravi z naslovom Demokracija v primežu dezinformacij: Kaj lahko stori EU? izpostavil analitik družbenih omrežij Marko Plahuta, je zmotno mišljenje, da so družbena omrežja nevtralno polje, na katerem zmaga resnica. Družbena omrežja niso polje, ki bi dajala vsakemu enako priložnost, ampak so optimizirana za zaslužek, ki pa prihaja iz števila klikov, je pojasnil.

“Da bi se to zgodilo, družabna omrežja sama propagirajo viralne informacije in kar najbolj inflamatorne vsebine, kar lahko povzroči občutek, kot da gre tukaj za sinhronizirano in načrtno delovanje, v resnici pa je to produkt delovanja družbenega omrežja,” je dejal.

Z dezinformacijami se ukvarja tudi Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT. Vodja centra Gorazd Božič je spomnil na obsežno zakonodajo, ki jo je EU že sprejela ali pa jo še pripravlja za to področje.

Vse te uredbe in direktive so po njegovem prepričanju narejene s pravimi nameni in naslavljajo prave probleme. “Tisto, kar me skrbi, pa je implementacija. Regulativa je super, ampak kako bo to potem dejansko v naši državi funkcioniralo,” se je vprašal.

Da je regulacija na tem področju v EU absolutno potrebna, je ocenila vodja Inštituta za odprte podatke za intelektualno lastnino ODIPI Maja Bogataj Jančič. Mehka regulacija po njenem mnenju ne deluje.

“Ta regulativa je namenjena regulaciji ravnanj ljudi. Algoritmi nimajo morale, ker so orodja, ki jih delajo in uporabljajo ljudje,” je dejala.

Na EU sicer pogosto letijo kritike o pretirani regulaciji, a kot je dejal Filip Dobranić z inštituta Danes je nov dan, ni nujno slabo biti regulativna velesila. “Ker se izkaže, da so ljudje ali preveč nemarni, malomarni ali nesposobni, da bi dejansko delali stvari na način, da ne bi škodovale njim ali drugim ljudem,” je poudaril.

Pri družbenih omrežjih se večkrat zastavlja vprašanje, ali so uporabniki sami odgovorni za to, kaj berejo. Po Plahutovih besedah lahko uporabnik sicer sam dokaj dobro upravlja vsebine, ki so mu prikazane, a je za to potrebnega veliko dela.

Dezinformacje se lahko širijo tudi prek tradicionalnih medijev, pri čemer je Plahuta izpostavil primere poročanja o vojni v Gazi.

Po Dobranićevem mnenju so tradicionalni mediji sicer lahko tako žrtev dezinformacijskih kampanj kot tudi aktivni udeleženci pri ustvarjanju določenih razmer. Kot je spomnil, so se s pojavom družbenih omrežij premaknili oglaševalci, medijem pa se je podrl poslovni model.

“Problem je gonja za profitom, ker medijske korporacije so pač primarno korporacije, ker je zakonodaja in družbena klima na tak način narejena, da če časopis izgublja denar, je to še vedno slabo. Mislim, da si je tu treba priznati, da če ne bi bilo treba vsakemu uredniku odgovarjati oglaševalcem in direktorjem, bi imeli drugačne časopise,” je dejal Dobranić.