V Kanalu ob Soči še vedno izzivi pri oskrbi z vodo (tema)

Prebivalci občine Kanal ob Soči po več onesnaženjih pitne vode in letih opozarjanja na težave z vodooskrbo te še vedno nimajo povsem urejene. Dolgoletne razprave o problematiki so se znova okrepile po julijskem onesnaženju pitne vode s stirenom, izzivi pa presegajo kratkoročne možnosti rešitev.

Za oskrbovanje Deskel, Anhovega in okolice s pitno vodo so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zgradili vodarno Močila, v kateri so za pripravo pitne vode uporabljali vodo iz reke Soče. Kljub pomislekom glede ustreznosti takšne vode resnejšega nasprotovanja ni bilo do julija 2020. Takrat je v Anhovem prišlo do hudega onesnaženja vode, potem ko se je v tedanjem podjetju Eternit, prek katerega potekajo vodovodne cevi iz vodarne Močila do Anhovega, zgodila napaka.

Po tem onesnaženju so prebivalci zahtevali priključitev na drug vodni vir, vodovodni sistem Mrzlek. Ob pomoči nevladnih organizacij so dosegli zagotovitev financiranja projekta iz državnega proračuna. Naselja so na Mrzlek priključili aprila letos.

Naselji Močila in Gorenje Polje, ki se nahajata nekaj sto metrov od vodarne Močila, ter industrijsko cono Anhovo medtem še naprej oskrbujejo z vodo iz te vodarne. Kot je za STA povedal župan Občine Kanal ob Soči Miha Stegel, prvotni načrti, sprejeti pred njegovim vodenjem občine, namreč niso predvidevali priključitve omenjenih dveh naselij na nov vodni vir, kar so nato spremenili. Občina si po njegovih besedah zdaj prizadeva, da bi bila vodooskrba gospodinjstev popolnoma ločena od oskrbe industrijske cone.

“Trenutno oskrbo rešujemo tako, da v vodohrame teh dveh vasi vodo dovažamo z gasilskimi cisternami. Za kratkoročno rešitev pripravljamo interventno povezavo z vodovodnim omrežjem, nato pa bo zgrajen povezovalni vodovod,” je pojasnil.

Težave z vodarno Močila imajo dolgo brado

Vodarna Močila je v lasti družbe Alpacem Cement, prej Salonit Anhovo, upravlja pa jo občinska javna služba. Po preučitvi vseh možnosti so se dogovorili, da jo bo Alpacem obnovil, po pridobitvi uporabnega dovoljenja pa bo občina s podjetjem sklenila najemno pogodbo, je za STA povedal predsednik uprave Alpacema Tomaž Vuk.

“Skladno z dogovorom smo vodarno leta 2022 prenovili. Proti koncu mandata prejšnje županje je vodarna pridobila tudi uporabno dovoljenje, dogovora o zadnji fazi, torej sklenitvi najemne pogodbe, pa še nismo uspeli skleniti,” je pojasnil.

Kot je poudaril, se v Alpacemu sicer zavedajo, da zadeve s takšno zgodovino ni mogoče urediti takoj. “Do dokončne rešitve ni bilo mogoče priti v nobenem od dosedanjih županskih mandatov, zato je logično, da se zadeve tudi zdaj ne da rešiti čez noč,” je dejal. “Želimo pa si, da so vsa razmerja in odgovornost v postopku priprave vode jasni,” je dodal.

Po Steglovih besedah gre za sistemsko težavo, ko ob prenosu podjetja in njegove infrastrukture v zasebno last niso uredili lastniških razmerij. “V času gradnje vodarne Močila so vodooskrbo prebivalstva zaupali tudi gospodarskim subjektom, današnja zakonodaja pa jo dovoljuje le gospodarskim javnim službam,” je dejal.

Zagotovil je, da si občina prizadeva za sklenitev pogodbe z Alpacemom, a želi celovite rešitve. Predlog najemne pogodbe, pripravljen v času pred njegovim prevzemom županskega mandata, je vseboval tudi člene, ki niso bili skladni z zakonom, je opozoril. Obe strani zdaj intenzivno delata na tem, da do prenovljenega pisnega dogovora pride čim prej.

Nedavno onesnaženje enkratni izredni dogodek

Do onesnaženja vode je v kanalski občini prišlo tudi konec julija. Med reševanjem garancijskih zahtevkov, kar je izvajalo podjetje Kolektor Sisteh, je v vodarni Močila voda prišla v stik s stirenom, brezbarvno tekočino z močnim vonjem, zaradi česar je bila uporaba pitne vode iz vodovoda v dveh naselij več tednov prepovedana, v industrijski coni pa je še vedno.

Kot so za STA pojasnili v družbi Kolektor Sisteh, ki jo je Alpacem pred leti najel za prenovo vodarne, so jih iz Alpacema oktobra lani obvestili, da eden od rezervoarjev pušča. Zato je Kolektor Sisteh uveljavil garancijski zahtevek pri podjetju Ekoling, ki je dobavilo rezervoar, pri popravljanju rezervoarja pa je nato prišlo do onesnaženja s stirenom.

Razlog zanj so bili hlapi smole, ki so jo uporabili pri popravilu. Rezervoar je bil sicer prazen, pretok vode pa je bil onemogočen, vendar so hlapi lahko še vedno prehajali. Tako so prišli v zrak nad pitno vodo v rezervoarjih in se vezali vanjo, onesnažena voda pa je nato stekla v vodovodno omrežje.

Kot je opozoril Stegel, je bilo ob prihodu predstavnikov občinskega režijskega obrata v vodarno v rezervoarju 40 centimetrov vode, poleg tega pa je v rezervoar tudi med popravili voda tekla vsaj občasno. V Kolektor Sistehu so glede tega za STA pojasnili, da popravil ne bi mogli izvajati, če rezervoar ne bi bil prazen in brez dotoka vode.

“Po zaznanem onesnaženju je lastnik vodarne z namenom preprečitve nadaljnjega onesnaženja v sklopu izvajanja intervencije iz vodohrama, ki se nahaja nad vodarno, v rezervoar izpustil manjšo količino vode. Ker je bil izpustni ventil rezervoarja zaprt, se je v njem nabralo približno 40 centimetrov vode. Takrat vodarna ni bila več v obratovanju,” so navedli.

V Kolektor Sistehu so poudarili, da je šlo za enkratna izredna dela, ki jih ne bodo več ponovili, v bodoče pa takšnih sanacij v vodarni ne bodo več izvajali. Tudi Vuk je poudaril, da tega dogodka ne bi smeli povezovati s prejšnjimi, saj bi se lahko kaj takega zgodilo tudi v mnogih drugih vodarnah drugod po državi. Stegel pa je ocenil, da bi bila možnost nastanka tovrstnega neljubega dogodka manjša ob urejenih lastniških oziroma upravljavskih razmerjih.

Tako na občini kot v Alpacemu medsebojno komunikacijo in sodelovanje ob nedavnem onesnaženju in ukrepih po njem ocenjujejo kot dobro.

Izziv tudi dotrajanost celotne vodovodne infrastrukture

Priključitev vseh naselij v občini Kanal ob Soči na nov vodni vir sicer po županovih besedah še ne bo pomenila konca problematike oskrbe s pitno vodo v občini. Vodovodna infrastruktura je namreč stara in dotrajana.

“Soča je predstavljala pravzaprav neomejen vodni vir, zato se vodovodnega omrežja ni primerno vzdrževalo. Posledica so obsežne izgube vode, zahtevnejše pa je tudi vzdrževanje,” je dejal. To se je po njegovih besedah znova potrdilo ob nedavnem onesnaženju s stirenom, ko so morali celotno omrežje izpirati, kar pa je pri ceveh v takšnem stanju težje.