V jamah na Pivškem težave zaradi živalskih ostankov
V Občini Pivka je registriranih in raziskanih skoraj 200 podzemnih jam, pri pregledu 40 izbranih pa so ugotovili, da je onesnaženih kar 30. V devetih so še aktivna odlagališča, posebej nevarni pa so živalski ostanki. Vse jame želijo očistiti, sredstva bodo skušali dobiti z evropskimi projekti, je v četrtek povedala Eva Čabec Korbar iz Občine Pivka.
Skupaj je v Občini Pivka 188 podzemnih jam, od tega jih 142 leži na območju krajinskega parka Pivška presihajoča jezera. Jamarji so med ogledom in popisom stanja v 40 izbranih jamah v okviri občinskega projekta že očistili osem jam z manjšo količino odpadkov. Pet jam pa je takih, da je v njih odložena velika količina odpadkov, po ocenah jamarjev okoli 160 kubičnih metrov.
“Čiste jame in dobro stanje kraškega podzemlja sta za nas izjemno pomembna. Mi smo tisti, ki vodo iz teh jam na koncu tudi pijemo. To je naše bivanjsko okolje,” je v izjavi po četrtkovi predstavitvi občinskega projekta povedala Eva Čabec Korbar. Nekaj jam, med njimi tudi precej onesnažena Golobinja pri Palčju, leži tudi na vodozbirnem območju pitne vode Malni.
Za pregled in popis onesnaženih jam so se v Občini Pivka odločili po odmevnem čiščenju jame Ravnica, ene najbolj onesnaženih v Sloveniji. Denar za čiščenje, doslej že več kot pol milijona evrov, je prispevala država, ki je tudi lastnica podzemnih jam; še nekaj pa ga bo potrebno zbrati, da bodo lahko jamo očistili do konca. V njej je namreč še vedno okoli 1000 kubičnih metrov različnih odpadkov.
Pregled jam so opravili člani dveh jamarskih društev – Jamarsko društvo Rakek in Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, – pod strokovnim vodenjem Inštituta za raziskovanje krasa pri ZRC SAZU iz Postojne. Vodja popisa, krasoslovec Mitja Prelovšek, je na predstavitvi povedal, da je v jamah največ mešanih komunalnih odpadkov, med njimi pa so tudi nevarni odpadki.
“Posebno težavo pri čiščenju predstavljajo jame, v katerih so odvržena neeksplodirana ubojna sredstva, saj bi tam ob čiščenju kaj lahko prišlo do hude nesreče. Tega je žal veliko, zato je res velika sreča, da do česa hudega še ni prišlo,” je povedal Prelovšek.
Največji dejavnik, ki vpliva na onesnaženost jam, je njihova dostopnost. Drugi pomemben dejavnik je gostota prebivalstva na območju jame in bližina naselij. Onesnažene jame so največkrat v bližini naselij in so v preteklosti služile kot vaška smetišča.
Predsednik Jamarskega društva Rakek Matej Zalokar je izpostavil še eno težavo, s katero se srečujejo ob čiščenju jam, in to je kam odložiti iz njih odstranjene odpadke. Vsako čiščenje je tudi velik finančni zalogaj. Kljub temu sta tako on kot Matic Di Batista z ljubljanskega jamarskega društva napovedala, da bodo tudi v prihodnje letno očistili vsaj nekaj jam z manjšo količino odpadkov.
