Uprava: Rejci morajo prve načrte biovarnosti pripraviti do konca leta

Uprava RS za varno hrano rejce perutnine in prašičev s komercialnimi rejami opominja, da morajo v skladu z junija sprejetim pravilnikom o biovarnosti do konca leta pripraviti načrt biovarnosti. Za ostale komercialne reje, ki ne redijo prašičev ali perutnine, pa je v pripravi podaljšanje tega roka do konca marca 2025, so sporočili.

Kot so v današnjem sporočilu za javnost poudarili v upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, junija sprejeti pravilnik o biovarnosti ter izvajanju biovarnostnih ukrepov predstavlja pomemben korak k bolj varni in trajnostni živinoreji, saj zagotavlja enotno in dosledno uporabo biovarnostnih ukrepov med rejci gojenih živali.

“Biovarnost ne pomeni spreminjanja načina reje, ampak vzpostavitev dodatnih preventivnih ukrepov za preprečevanje vnosa bolezni v rejo. Naložbe v biovarnost zmanjšujejo tveganje za izbruhe bolezni, s čimer se poveča produktivnost in ekonomičnost reje ter izboljša dobrobit živali in varnost hrane za končne potrošnike,” so izpostavili.

Po navedbah pristojnih biovarnost zajema tako ukrepe na ravni kmetije, prevoza živali kot tudi veterinarske oskrbe in zakonodaje. Konkretneje gre za izvajanje niza ukrepov in praks, ki zmanjšujejo tveganje okužb in zagotavljajo zdravje živali, varnost ljudi ter kakovost živalskih proizvodov.

Kot poudarjajo na upravi za varno hrano, morajo splošne in svoji reji prilagojene biovarnostne ukrepe izvajati tudi rejci, ki občasno redijo živali za lastne potrebe. “Vse ukrepe biovarnosti, ki jih izvaja rejec, so dolžni upoštevati in izvajati tudi vsi, ki obiskujejo obrate z živalmi, ne glede na to, ali so občasni obiskovalci ali pa vstopajo kot uradne osebe,” so dodali.

V skladu s pravilnikom morajo rejci perutnine in prašičev s komercialnimi rejami, ki zaradi premikov in/ali prodaje živali ali njihovih proizvodov pomenijo večje tveganje za širjenje bolezni, po navedbah uprave do konca leta 2024 pripraviti načrt biovarnosti. Za ostale komercialne reje, ki ne redijo prašičev ali perutnine, pa je v pripravi podaljšanje tega roka do konca marca 2025. Načrt pa medtem ni obvezen za rejce, ki živali redijo za lastno oz. domačo uporabo.

“Namen načrta biovarnosti je, da rejec v svoji reji pregleda in zapiše kritične točke glede vnosa in širjenja bolezni. Na podlagi teh informacij bo lažje dopolnil biovarnostne ukrepe oziroma se zavedal pomanjkljivosti in tako bolje zaščitil svoje živali,” so podčrtali.

Načrt mora vsebovati opis reje, način oziroma tehnologijo reje, skico objektov, kjer so nastanjene živali, ter načrt z vrisanimi vhodi in izhodi. Rejec ga lahko sicer dopolni še z drugimi informacijami, ki se mu zdijo pomembne za pregled nad stanjem glede zaščite živali v reji.

Za izvajanje biovarnostnih ukrepov v praksi so rejcem po njihovim pojasnilih v pomoč tudi smernice za izvajanje splošnih biovarnostnih ukrepov v rejah. Te vsebujejo osnovne informacije in znanje o najpomembnejših vidikih biovarnosti, rejcem pa so v pomoč tudi pri pripravi načrta biovarnosti.

“Smernice so nezavezujoča priporočila, ki rejcem pomagajo razumeti in izvajati učinkovite ukrepe, s čimer prispevajo k zdravju in varnosti svojih živali ter celotne reje. Biovarnost ne sme biti zgolj zapis v pravilniku, temveč način razmišljanja in delovanja vsakega rejca živali. Le s takšnim pristopom lahko zagotovimo zdravje in varnost vseh vrst živali ter preprečimo širjenje bolezni,” so sklenili pristojni.