Stroka na Vodnih dnevih poudarila pomen učinkovitega upravljanja in varstva voda

Podnebne spremembe močno vplivajo na spremembe v vodnem krogu, zato bo učinkovito upravljanje in varstvo voda v prihodnje še toliko bolj pomembno, je bil eden od poudarkov na dogodku v organizaciji Slovenskega društva za zaščito voda. Strokovnjaki so pozvali tudi k nujni ohranitvi ledenikov, a hkrati izrazili bojazen, da je za to morda že prepozno.

Osrednja nit 31. simpozija Vodni dnevi je bil razmislek o tem, ali je vode v Sloveniji preveč ali premalo. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je uvodoma povedal, da ta tema za družbo predstavlja velik izziv na vseh ravneh življenja in delovanja, vodna kriza pa je posledica kompleksnejše trojne planetarne krize, v kateri živimo. “Na ministrstvu se z blaženjem planetarne krize ukvarjamo vsakodnevno, na več ravneh in v medsektorskem kontekstu – ne glede na to, ali je vode preveč, premalo ali če njena kakovost ni ustrezna. Usmerjamo se tudi k uporabi sodobne satelitske tehnologije, prilagojene prav za te namene,” je poudaril.

V luči današnjega svetovnega dne ledenikov in svetovnega dne voda, ki ga bomo obeležili v soboto in bo posvečen prav ohranjanju ledenikov, so sodelujoči strokovnjaki opozorili na posledice njihovega izginjanja. Ledeniki imajo namreč ključno vlogo pri uravnavanju hidrološkega režima, saj zmanjšujejo tveganje za ekstremne suše in zagotavljajo stalnost vodnih zalog za rabo ter vodne ekosisteme.

Kot je izpostavil Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika, bo izginjajoče ledenike v Alpah težko rešiti. Avstrija bo brez ledenikov ostala prej kot v pol stoletja, podobno bo tudi v Franciji in Italiji. “Tali se tudi naš Triglavski ledenik in je tik pred izginotjem, snežnih padavin pa je tudi vse manj zaradi čedalje višje meje sneženja ob vsakokratnih padavinah,” je opozoril.

Dotaknil se je tudi slovenskih preostankov nekdaj pravih ledenikov pod Triglavom in Skuto, kjer smo po njegovih besedah priča “zadnjim ledenim zaplatam velikostnega reda manjšega od hektara”. Ko bodo izginili še zadnji koščki Triglavskega ledenika, bo imel tudi Triglavski dom na Kredarici težave pri oskrbi z vodo, je povedal.

Sašo Petan iz Agencije RS za okolje (Arso) je spregovoril o vplivu podnebnih sprememb na sezonsko porazdelitev pretokov alpskih rek. “Višek pomladanskih pretokov se bo zgodil prej, pomaknil se bo proti zimskemu času. To posledično pomeni, da bo v poletnem času vode manj, kar povečuje tveganje za daljša sušna obdobja,” je ponazoril in opozoril tudi na večjo verjetnost poplav v zimskem in pomladnem obdobju. Po njegovih navedbah lahko do konca stoletja v skladu s projekcijami pričakujemo tudi do 20 odstotkov več padavin in povečanje izhlapevanja, kar bo vse vplivalo tudi na pretoke rek.

Da nam prilagajanje na sušne razmere trenutno ne gre dobro, pa je v razpravi ocenila Andreja Sušnik iz Arsa. Medtem ko je kmetijstvo v zvezi s tem naredilo kar nekaj prilagoditev, pa imamo po njenih besedah v Sloveniji težave z razumevanjem tega, ali je Slovenija v celotni sezoni še vedno primerno prehranjena s padavinami. V luči tega je pozvala k boljšemu in integriranemu upravljanju voda v prihodnje.

Na neučinkovito upravljanje voda v Sloveniji je opozorila tudi krajinska arhitekta Darja Matjašec z ljubljanske biotehniške fakultete. Poudarila je, da težava ni le v sami ogroženosti zaradi voda, temveč v nesposobnosti sodelovanja ter v pomanjkanju zaupanja politike v stroko, ki bi lahko s svojim znanjem koristila družbi in okolju.

Biolog in ekolog Mihael J. Toman z biotehniške fakultete je medtem osvetlil vidik posledic onesnaževanja voda. “Prek vode se prenašajo vse okužbe, ki smo jim priča. V prihodnje jih bo verjetno še veliko več,” je dejal. Zato je po njegovi oceni pomembno posvečanje skrbi za zdravje. “Če ne bomo sodelovali z vodo kot z našim največjim življenjskim prostorom, smo bitko izgubili, bistvena je prilagoditev,” je ocenil in izrazil pomislek, da učinkovito upravljanje z vodami ovirajo nesoglasja med posameznimi strokami.

Na vidik vpliva podnebnih sprememb na gozdove pa je opozoril Matjaž Guček iz Zavoda za gozdove Slovenije. Po njegovi oceni ima gozd izjemno vlogo pri varstvu pred erozijo in poplavami, vendar je ta vidik pogosto zapostavljen.

V nadaljevanju današnjega simpozija bodo sodelujoči strokovnjaki osvetlili tudi tematiko upravljanja pitne, odpadne in padavinske vode.