Podpisali prvi dodatek k dogovorom za razvoj regij

V Trbovljah so danes podpisali prvi dodatek k dogovorom za razvoj regij za vseh 12 razvojnih regij. Kot je ob tej priložnosti povedal kohezijski minister Aleksander Jevšek, je v dodatek vključenih 93 projektov v skupni vrednosti 347 milijonov evrov, sofinancirani pa so v višini 210 milijonov evrov.

V prvi dodatek so po Jevškovih besedah vključeni projekti s področij podjetniških inkubatorjev, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, oskrbe s pitno vodo, regijskih centrov mobilnosti ter regionalne celostne prometne strategije.

Kot je poudaril, je dogovor za razvoj regij pomemben instrument regionalne politike, ki krepi razvojne moči regij na podlagi lastnih razvojnih potencialov in globalnih priložnosti. “Želimo si, da s tem mehanizmom dvignemo kakovost življenja v vseh regijah, zmanjšamo regionalne razlike med regijami in da se vse slovenske regije razvojno približajo evropskim,” je dejal.

Poseben pomen v postopku oblikovanja dogovorov za razvoj regij ima po njegovih besedah teritorialni razvojni dialog, ki temelji na partnerstvu in usklajevanju. Le s povezovanjem vseh treh ravni – lokalne, regionalne in državne – lahko oblikujejo celovite in trajnostne rešitve, ki bodo imele resničen vpliv na kakovost življenja v vseh slovenskih regijah, je povedal.

Razvojni razkorak med regijami v Sloveniji obstaja in ni naključje, da je današnji dogodek potekal v zasavski regiji, je dejal. Vrednost bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca v zasavski regiji je leta 2023 le nekoliko presegla vrednost BDP na prebivalca v osrednjeslovenski regiji leta 2000, kar pomeni, da je bila zasavska regija leta 2023 na stopnji razvitosti osrednjeslovenske regije pred 23 leti.

Po Jevškovih besedah je kohezijsko ministrstvo v medresorsko usklajevanje posredovalo tudi novelo zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki bo na vladi predvidoma maja ali junija. Z njo želijo dati večji pomen regijam, jih okrepiti in opolnomočiti.

Regije želijo vključiti v teritorialni dialog že na samem začetku priprave strateških in izvedbenih dokumentov, odločanje o financiranju regijskih projektov pa spustiti na regijsko raven. Regije bodo tiste, ki bodo glede na razvojne cilje in prednostne naloge odločale o regijskih projektih, je napovedal.

Spomnil je, da so pomembna spodbuda za razvoj Zasavja tudi kohezijska sredstva iz sklada za pravični prehod, ki so namenjena izključno premogovnima regijama Zasavju in Savinjsko-šaleški regiji.

Po besedah trboveljskega župana Zorana Pozniča se Zasavje z današnjim podpisom dodatka znova postavlja tja, kamor sodi, to je na razvojni vrh v Sloveniji. Poudaril je, da je treba pri regijskih projektih stopiti skupaj, si zaupati in se spoštovati.

Po podpisu dodatka k dogovorom za razvoj regij je minister danes z županom Hrastnika Markom Funklom v Hrastniku podpisal še pogodbo o 1,5 milijona evrov vrednem sofinanciranju projekta Poslovna cona Rudnik Hrastnik.

Kot predsednik razvojnega sveta zasavske regije je Funkl poudaril, da je bila ta regija v obdobju nekdanje skupne države na industrijskem področju zelo močna in ena najbolj naprednih. Prepričan je, da potencial ohranja tudi danes.