Obeležili 120 let kontrole mlečnosti v Sloveniji

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Kmetijski inštitut Slovenije sta danes v Majšperku gostila slovesno akademijo ob 120-letnici kontrole mlečnosti v Sloveniji. Kot pravijo organizatorji dogodka, gre za spoštovanja vreden jubilej, ki je omogočil nove smernice na področju kakovostne pridelave mleka in razvoj govedorejskih kmetij.

Leta 1904 je devet rejcev iz okolice Maribora začelo s spremljanjem količine mleka svojih krav, kar so izvajali neodvisni strokovnjaki, zato so na zbornici prepričani, da je bil ta napredni korak rejcev začetek spremljanja proizvodnih lastnosti v govedoreji, kar je temelj izvajanja selekcije v čredah, je dejal predsednik KGZS Roman Žveglič.

Ob tem je opozoril, da je v preteklosti obstoj omenjene službe bil že nekajkrat na robu tega, da bi jo ukinili, kar pa bi bilo zelo slabo. “Na Balkanu so se ponekod aktivnosti že ustavile in temu primerne so njihove reje. Hrvaška, ki je precej večja od Slovenije, ima manj mlečnih krav kot naša država,” je še opozoril prvi mož zbornice.

Slovenska mlekarska dejavnost, ki je vselej deležna nihanj zaradi sprememb v ponudbi in povpraševanju, je po njegovih besedah trenutno v solidnem stanju. Ob tem je poudaril, da je ta proizvodnja še vedno najbolj stabilna na področju kmetijskih dejavnosti, saj kmetje redno prejemajo svoja plačila, tako da so vseeno manj na udaru kot nekatere ostale panoge. To je po njegovem tudi zasluga odprtega trga, saj so cene poskočile, ko so mleko začela odkupovati tudi tuja podjetja, še vedno pa so nižje od evropskega povprečja.

Da je kontrola mlečnosti temelj prireje mleka, je poudaril direktor Kmetijskega inštituta Slovenije Andrej Simončič, vodja omenjene dejavnosti na institutu Tomaž Perpar pa je pojasnil, da lahko samo na osnovi rezultatov kontrole izbiramo najprimernejše živali za nadaljnjo razmnoževanje, ob tem pa lahko kmetje na podlagi ugotovitev tudi pravilno oskrbijo svoje živali.

Slovenska krava v povprečju letno zagotovi okoli 7500 kilogramov mleka, kar je v evropskem merilu primerljivo s sosednjimi državami. “Morda je mlečnost v povprečju nekoliko nižja, a posamezne reje so popolnoma primerljive s tistimi v Avstriji ali Nemčiji,” je dejal Perpar.

Ob tem je pripomnil, da ni vselej ekonomsko najboljša tista reja, ki prinaša največ mleka na glavo, pač pa je to praviloma tista, ki prinaša največ ostanka prihodka. V Sloveniji si stroka za povečanje ali vsaj ohranjanje mlečnosti prizadeva predvsem povečevati vsebnost beljakovin in hkrati izboljšati odpornost živali na zdravstvene težave ter podaljšati njeno življenjsko dobo.

“Tem ciljem se približujemo. Trudimo se za izboljševanje pogojev reje, ob tem pa tudi za selekcijo in izbiro živali,” je še dodal Perpar.

V Sloveniji je po njegovih podatkih trenutno skupaj okoli 450.000 glav govedi, od tega 160.000 krav, med katerimi je 95.000 molznic ter 65.000 dojilj. Kar 84 odstotkov molznic je vključenih v kontrolo prireje mleka in te zagotovijo kar 91 odstotkov vsega mleka v državi. Manj uspešni pa so pri nadzoru reje dojilj, saj sta v kontrolo vključena le dobra dva odstotka živali.