Na dnevu papirništva o izzivih te industrije

Proizvodnja papirja tako v Sloveniji kot v svetu pada. “Vendar se povečuje proizvodnja specialnih papirjev, zato prihodnost ni črna,” je na dnevu papirništva izpostavil Leopold Povše z GZS. Papirna industrija, ki je med najbolj reciklabilnimi v industriji, se sicer sooča z veliko izzivi, ki vključujejo tudi rast cen energije in razvoj tehnologij.

Če je do leta 2021 papirna industrija poslovala razmeroma konstantno, pa v zadnjem času na poslovanje vplivajo spremembe cen, ki jih bo po novem treba upoštevati v poslovnih modelih, je prepričan predsednik upravnega odbora Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Povše.

Papirna industrija kot četrti največji industrijski porabnik energije ni imuna na spremembe cen, predvsem električne energije. Ker se proizvodnja klasičnega papirja zmanjšuje, to nadomeščajo z novimi materiali. “Oboje pa je povezano s tehnologijo, ki zahteva velika vlaganja,” so v sporočilu za javnost po dogodku z naslovom Nazaj v prihodnost navedli pri GZS.

Je pa GZS po desetih letih prizadevanj dosegel izplačilo nadomestila za neposredne stroške emisij ogljikovega dioksida, ki jih bo po navedbah direktorice Združenja papirne in papirno predelovalne industrije Petre Prebil Bašin deležno šest papirnic od skupaj 18 upravičencev. “Gre za pet milijonov evrov letno, ki ga bodo papirnice lahko vložile v projekte zelenega in tehnološkega prehoda,” je poudarila Prebil Bašin.

Energetiko, ceno električne energije in vpliv tega na poslovanje podjetij v Sloveniji je izpostavila tudi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. “Zaradi visokih cen energentov je postala slovenska industrija nekonkurenčna. Zato ne preseneča, da se je industrijska proizvodnja v prvih devetih mesecih zmanjšala za 5,5 odstotka, pri posameznih panogah pa celo 10 ali 20 odstotkov in papirna industrija je med tistimi, ki je najbolj na udaru,” je navedla Nahtigal in dodala, da je rešitev v vlaganjih v raziskave, razvoj in inovacije.

Papirna industrija, ki je med najbolj reciklabilnimi v industriji, na ravni EU reciklira skoraj 50 milijonov ton papirja. Gre za energetsko intenzivno industrijo, ki ima visok ogljični odtis, kar zmanjšujejo z investicijami v nove tehnologije in obnovljive vire energije. Papirnice v Slovenije so porabo energije zmanjšale za 12 odstotkov.

“Izzivi za prihodnje so tako nove tehnologije, umetna inteligenca, surovine, energija in novi poslovni modeli, vendar smo v industriji mnenja, da so ključ za uspeh ljudje, zaposleni,” je prepričan Povše. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da so socialni partnerji danes podpisali nov plačni model v papirni in papirno predelovalni industriji, po katerem bodo najnižje osnovne plače po tarifni prilogi kolektivne pogodbe določene najmanj v višini veljavne minimalne plače.

Na okrogli mizi o prihodnosti papirništva so svoja videnja predstavili direktorji papirniških podjetij, ki so med drugim govorili o aktualnih izzivih, spremenjenih potrošniških navadah in kadrih.

Papirničarji na splošno pričakujejo, da bo cena energentov v prihodnje višja, kot smo jo imeli pred energetsko krizo, pri čemer so izpostavili, da se mora družba pripraviti na povečane potrebe po električni energiji. K temu bi po mnenju nekaterih lahko pripomogla tudi gradnja drugega bloka krške nuklearke.

Na dnevu papirništva so podelili tudi priznanje za najboljše delo s področja papirništva, ki ga je prejel Gregor Lavrič za doktorsko disertacijo Razvoj polimernih embalažnih materialov iz obnovljivih surovinskih virov.