Na Agri izpostavili pomen trajnostnega pristopa za obvladovanje podnebnih sprememb
Slovenija je v zadnjih 20 letih zaradi naravnih nesreč izplačala za milijardo evrov škod, samo zaradi suše 600 milijonov evrov, je na Agrini okrogli mizi o podnebnih spremembah dejala kmetijska ministrica Mateja Čalušić. Andreja Sušnik iz Agencije RS za okolje (Arso) pa je poudarila, da bomo podnebne spremembe obvladali le s trajnostnim pristopom.
Na okrogli mizi o podnebnih spremembah in dostopu do vode je ministrica Čalušić pojasnila, da v Sloveniji namakamo okoli 6500 hektarjev zemljišč, lahko pa bi jih 220.000 hektarjev. Odporno kmetijstvo je po njenih besedah temelj družbe, tega pa se po njeni oceni v Sloveniji zavedamo, morda le še premalo.
“Morda je interes na nekih točkah premajhen,” je dejala ministrica, ki razlog vidi tudi razširjenem mnenju, da je sredstva na razpisih težko pridobiti ali da so sistemi preveč zapleteni.
“Izzivi so povezani s specifičnostjo slovenskega kmetijstva, saj imamo povprečno majhna kmetijska gospodarstva, kmetijska zemljišča so razpršena in morda so tudi investicije zelo visoke za ekonomičnost našega kmetijskega dela. A verjamem, da nam bo s povezovanjem uspelo,” je zaključila.
Andreja Sušnik iz Arsa je med drugim predstavila različne podnebne scenarije v prihodnje, najbolj optimističnega pa smo po njenih besedah že zamudili.
“Zadnja desetletja se soočamo z intenzivnejšo vročino, daljšimi vročinskimi valovi, temperatura se značilno dviguje, skoraj vsako leto beležimo vremenske rekorde,” je nanizala. Ko govorimo o oskrbi rastlin z vodo, pa težave predstavlja tudi padavinski režim.
“Zaradi višjih temperatur se povečuje izhlapevanje, kar pomeni, da z naših polj izhlapi več vode. Na drugi strani pa so padavinski dogodki redkejši in bolj intenzivni, to pomeni, da manjša količina padavin pade ravno v obdobju, ko rastline potrebujejo največ vlage,” je pojasnila Sušnik.
Brez namakanja po njenih besedah v intenzivni pridelavi ne bo šlo, a tudi to ne bo dovolj: “Vsi ukrepi v kmetijstvu zahtevajo veliko in takojšnjo pozornost, pa tudi bolj celosten pristop. Namakanje je samo ena plat tehnologije, ki jo moramo uvajati v kmetijskem prostoru, to pa bo potrebno kombinirati še z ostalimi ukrepi, kot so protitočne mreže, senčenje, s kultivacijo kmetijskih tal,” je povedala. Vse te tehnologije sicer po njenih besedah že uvajamo, a je proces morda nekoliko prepočasen ali premalo prepričljiv, da bi pritegnili večje število kmetijskih pridelovalcev.
