Lani kljub epidemiji rahla rast števila poslovnih subjektov, prejemki in izdatki nižji
Število poslovnih subjektov v 2020 se kljub epidemiji covida-19 ni zmanjšalo, ampak se je celo povečalo za 0,7 odstotka in ob koncu leta doseglo 221.711, kažejo podatki, ki jih je objavil Ajpes. Obenem so v kriznem letu upadli tako prejemki kot izdatki poslovnih subjektov, so pa prejemki pri pravnih osebah presegli izdatke.
Ajpes je nedavno v javni objavi na kratko povzel nekaj parametrov poslovanja poslovnih subjektov v 2020, nanje pa so v sporočilu za javnost danes opozorili tudi pri Analitiki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Ob koncu 2020 je bilo v Sloveniji, kot rečeno, 221.711 poslovnih subjektov, od tega 73.695 gospodarskih družb in 99.044 samostojnih podjetnikov posameznikov. Ostalo so bile zadruge, pravne osebe javnega prava, nepridobitne organizacije kot pravne osebe zasebnega prava, društva in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane oziroma s predpisom določene dejavnosti.
Skupno število poslovnih subjektov je kljub koronskim omejitvam in njihovim posledicam za gospodarstvo naraslo za 0,7 odstotka. Število gospodarskih družb se je povečalo za prav tako 0,7 odstotka, število samostojnih podjetnikov posameznikov pa za skoraj en odstotek.
Nadpovprečna rast subjektov je bila po pojasnilih GZS zaznana v dejavnosti gradbeništva in v nepremičninski dejavnosti, tako pri gospodarskih družbah, kjer se je število subjektov povečalo za približno štiri odstotke, kot pri samostojnih podjetnikih, kjer je šlo navzgor za okoli pet odstotkov. V predelovalnih dejavnostih je bilo gospodarskih družb za en odstotek več, število samostojnih podjetnikov pa je šlo navzgor za 0,6 odstotka.
Število subjektov se je medtem zmanjšalo v koronsko najbolj prizadetih panogah, kot so gostinstvo in kulturne, razvedrilne ter rekreacijske dejavnosti. Skupaj je nazadovalo za okoli dva odstotka.
Epidemija covida-19 in njene posledice so znižale tako prejemke kot izdatke poslovnih subjektov. Pri pravnih osebah je bil obseg prejemkov na transakcijske račune v 2020 nižji za 10,6 odstotka in je dosegel nekaj več kot 299,8 milijarde evrov, pri samostojnih podjetnikih pa je nazadoval za skoraj petino in je dosegel nekaj nad 8,3 milijarde evrov.
To je skladno z pričakovanji analitikov GZS, da je pandemija v večji meri prizadela malo gospodarstvo, tudi zaradi njegove večje storitvene naravnanosti. Prav tako je po njihovem mnenju verjetnost opravljene storitve in neizdanega računa večja pri manjših subjektih, kar da pojasnjuje del razlike v padcu.
Nazadovali so tudi izdatki. Pri pravnih osebah so bili nižji za 12 odstotkov in dosegli skoraj 296,1 milijarde evrov, pri samostojnih podjetnikih pa so upadli za skoraj 17 odstotkov na nekaj več kot 8,3 milijarde evrov.
Ob tem kot zanimivo pri GZS izpostavljajo dejstvo, da so bili v 2020 pri pravnih osebah prejemki za okoli 3,7 milijarde evrov višji od izdatkov, medtem ko so bili v 2019 prejemki za približno pol milijarde evrov nižji od izdatkov.
Glavnina tega prirasta prejemkov nad izdatki je bila dosežena v aprilu in maju, ko so se predvsem močno znižali izdatki kot posledica odloga kreditnih obveznosti in davkov. Tudi padec pri investicijah po oceni analitikov GZS pojasnjuje dela padca izdatkov.
Pri samostojnih in samostojnih poklicih je bila situacija nasprotna. V 2020 so imeli za 33 milijonov evrov več izdatkov od prejemkov, še v 2019 pa so bili prejemki za 300 milijonov evrov višji od izdatkov.
V splošnem je upad prejemkov v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil dosegel okoli 20 odstotkov, v predelovalnih dejavnostih 22 odstotkov, v gostinstvu pa so bili prejemki za 44 odstotkov nižji kot v 2019.
Padec v predelovalnih dejavnostih se zdi analitikom GZS nekoliko nelogičen, saj se je industrijska proizvodnja v 2020 zmanjšala za 6,2 odstotka, ob upoštevanju padca cen končnih izdelkov, ki je dosegel okoli enega odstotka, pa se znižanje prejemkov zdi previsoko. Razlika bi lahko po njihovi oceni izvirala iz rasti terjatev, saj bi padec prihodkov v tem primeru lahko bil nižji od padca prejemkov.
