Fiskalni svet: Rast porabe brez intervencij in investicij ostaja visoka

Primanjkljaj državnega proračuna se je v letu 2024 znižal za približno 1,5 milijarde evrov na 808 milijonov evrov. A k znižanju je prispeval predvsem nižji učinek interventnih ukrepov, ugotavlja fiskalni svet. Ob okrepljeni rasti prihodkov in znižanju investicij je namreč rast ostalih odhodkov ostala visoka in precej nad dolgoletnim povprečjem.

Brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je primanjkljaj državnega proračuna lani znašal 275 milijonov evrov, je v danes objavljeni mesečni informaciji zapisal fiskalni svet. Tako ob upoštevanju interventnih ukrepov kot brez njih je bil primanjkljaj za okoli dve tretjini manjši kot v letu 2023, je dodal.

Skladno s pričakovanji fiskalnega sveta je tudi v letu 2024 dejanska realizacija znova občutno odstopala od ocene realizacije ministrstva za finance, narejene tri mesece pred koncem leta. Tokrat je bil dejanski skupni primanjkljaj za skoraj polovico nižji od vladnih ocen. Fiskalnemu svetu se to ne zdi prav, saj so realistične in transparentne projekcije eden od pogojev za odločitve, ki podpirajo gospodarsko rast, trajnost javnih financ in dobrobit družbe.

Previdnost pri fiskalnem načrtovanju je načeloma ustrezna, vendar lahko sistematično precenjevanje izdatkov in posledično primanjkljaja povzroča neustrezno porabo in razporeditev sicer omejenih javnih sredstev, spodkopava zaupanje javnosti in finančnih trgov v sposobnost upravljanja javnih financ ter vodi v neoptimalno izbiro ukrepov, je opozoril.

Prihodki državnega proračuna so se lani zvišali za 12,1 odstotka na 14,6 milijarde evrov, odhodki pa za 0,3 odstotka na 15,4 milijarde evrov. Za interventne ukrepe je bilo iz proračuna izplačanih 1,1 milijarde evrov, od tega 465 milijonov evrov za sanacijo posledic poplav ter 530 milijonov evrov za vplačilo v sklad za obnovo po poplavah.

Tudi primanjkljaj celotnega sektorja država, ki je v povprečju prvih treh četrtletij 2024 znašal 1,4 odstotka BDP, je bil nižji kot v enakem obdobju leta prej. Fiskalni svet ocenjuje, da bo primanjkljaj v celem lanskem letu znova nižji od napovedi ministrstva za finance.

Delež bruto dolga države je konec tretjega četrtletja lani znašal 66,9 odstotka BDP. S tem se je vnovič znižal, kar pa je pretežno posledica inflacije, je še zapisal fiskalni svet.