Žica, migranti in varnost EU
Vstop Hrvaške v schengensko območje; 31. tiskana izdaja, dne 30. decembra 2022
»Zdaj, ko bo Hrvaška vstopila v schengen, si seveda ne želimo, da bi s porastom nezakonitih prebežnikov, priseljencev, beguncev Slovenija postala nekakšen žep,« je ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon komentirala vstop Hrvaške v schengensko območje, ki se bo uradno zgodil prvega januarja 2023. Slovenija je ob pridružitvi Hrvaške sicer podala enostransko izjavo, v kateri poudarja, da je meja med državama določena z arbitražno razsodbo.
Fajon je svoje kolege v Evropskem parlamentu opozorila, da je treba znotraj schengenskega območja postaviti jasna pravila, omejiti notranji nadzor, če ta res ni potreben, sicer bo schengen lahko resno ogrožen. Gre za notranji nadzor, ki ga izvaja več držav članic in je v nasprotju s pravom Evropske unije, kar predstavlja resen problem. Že na meji z Avstrijo občasno poteka notranja kontrola. Nezaupanje do hrvaškega mejnega nadzora bi torej lahko prineslo povečanje notranjega nadzora meja EU. Po besedah Fajon mora država, ki želi ta ukrep vpeljati, utemeljiti resno grožnjo in se o uvedbi ukrepa pred tem pogovoriti tudi s sosednjimi državami, ki bi jih ta ukrep prizadel.
Vstop Hrvaške v schengensko območje komplicira tudi nadzor balkanske migrantske poti, ki je postala ključna smer vstopa v Evropsko unijo. Hrvaška sicer pomirja, da je že od leta 2019 po ocenah Evropske komisije pripravljena za izvajanje schengenskih standardov. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) je od januarja v Italijo nezakonito prek Sredozemskega morja vstopilo 93.000 ljudi, samo v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa je po balkanski poti v EU prišlo 106.000 ljudi. Na ministrstvu ne pričakujejo, da se bo število migrantov na slovensko-italijanski meji po vstopu Hrvaške v schengensko območje zmanjšalo. Kriminalcev ne zanima, ali je kakšna država v schegenskem sistemu ali ne.
Tudi odstranjevanje žične ograje na meji s Hrvaško po oceni MNZ ne bo vplivalo na število migrantov. Kot so dejali na novinarski konferenci, so združbe tihotapcev organizirane, in če se tako odločijo, lahko spravijo ljudi čez mejo ne glede na ograjo. Kot dokaz neučinkovitosti tovrstnega ukrepa je zdaj že nekdanja ministrica Bobnar navedla Madžarsko, ki po njenih besedah kljub dvojni žični ograji beleži največji val migrantskega toka.
Od začetka leta je policija obravnavala 183 kaznivih dejanj in prijela 171 tihotapcev ljudi, ki so čez državno mejo poskušali prepeljati 1212 nezakonitih migrantov. Do drugega decembra so odstranili več kot osem kilometrov žičnate ograje in okoli šest kilometrov poškodovane panelne ograje. Žično ograjo bodo odstranili tudi z meje v Istri. Ta bo tako spet postala enotna regija, v kateri bo po desetletjih ponovno omogočeno prosto gibanje na območju, ki je stoletja sobivalo v znamenju različnih jezikov, kultur, etničnih in narodnostnih skupnosti. Pričakujejo se tudi ugodni učinki na gospodarstvo in turizem, saj bo olajšan transport čez mejo, prav tako pa v poletnih mesecih ne bo več dolgih čakalnih vrst in prometnih zamaškov, ki povzročajo veliko obremenitev za okolje.
V slovenskem delu Istre sicer opažajo spremembe, ko gre za nelegalen prehod meja. V zadnjem času so koprski policisti namreč zaznali nov način prevažanja ilegalnih migrantov, in sicer v avtodomih s tujimi registrskimi tablicami. Prejšnji teden so blizu Kubeda ustavili avtodom s češko registracijo, v katerem je bilo 24 državljanov Iraka. Naslednji dan so v Movražu odkrili podobno vozilo s 15 iranskimi in šestimi turškimi državljani. Ti ljudje so tihotapcem za celotno pot plačali 6500 evrov. Vodja koprskih kriminalistov Primož Ogrinc je na tiskovni konferenci predstavil tudi občo statistiko, da so na območju Policijske uprave Koper obravnavali 91 primerov prepovedanega prehajanja meje. Obravnavali so 86 osumljencev, 60 jih je pristalo v priporu.
V Sloveniji se je v zadnjih mesecih povečalo predvsem število migrantov iz držav, iz katerih prej niso prihajali, kot s Burundi, Indija in Kuba. Zaradi tega je Slovenija po besedah predstavnikov MNZ predlagala Evropski komisiji, da posreduje za uskladitev vizumske politike držav Zahodnega Balkana s politiko EU. Srbija je konec oktobra za državljane Burundija in Tunizije to tudi storila in slovenski policisti operativno že opažajo manj ljudi iz teh držav. Policije držav Zahodnega Balkana in petih članic EU – Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije in Madžarske – želijo vzpostaviti kontaktne točke za izmenjavo preiskovalnih podatkov o kriminalnih združbah, ki tihotapijo ljudi na balkanski poti.
Vodja službe za imigracijo in meje pri italijanski policiji Giuseppe De Matteis je izrekel ključno misel, ko gre za skrb glede varnosti na meji. Mejni režimi, po njegovi oceni, nimajo vpliva na migrantske tokove, saj so ti odvisni predvsem od dogajanja v državah izvora. Zato je edini način za obvladovanje migrantskega toka enotnost v boju s kriminalnimi združbami, s pomočjo katerih prihaja v Evropo velika večina nezakonitih migrantov. Vstop Hrvaške v schengensko območje torej ne bo usodno vplival na varnost trdnjave Evrope.
