WHO skrbi epidemiološko stanje na Balkanu in v osrednji Evropi
Epidemiološke razmere so trenutno zelo zaskrbljujoče na Balkanu in v osrednji Evropi, medtem ko na celotnem območju Evrope število okužb z novim koronavirusom narašča že tretji teden zapored, so sporočili na današnji novinarski konferenci evropskega urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Poudarjajo nujnost spoštovanja preventivnih ukrepov.
Kot so poudarili, so danes razmere najhujše na območjih, ki so bila pri nadzoru bolezni v prvih šestih mesecih lanskega leta uspešna.
“Še posebej smo zaskrbljeni zaradi epidemioloških razmer na Balkanu, pa tudi v številnih drugih državah osrednje Evrope,” je dejala predstavnica WHO Catherine Smallwood . Na teh območjih je število smrti in hospitalizacij med covidnimi bolniki “med najvišjimi na svetu”. Med območja s slabo sliko WHO uvršča tudi baltske države.
Evropska regija Svetovne zdravstvene organizacije obsega 53 držav in ozemelj in vključuje Rusijo ter več srednjeazijskih držav.
Po besedah direktorja urada Hansa Klugeja dosedanje cepljenje proti covidu-19 še ne zadostuje za zajezitev širjenja virusa po regiji. “Incidenca primerov nadaljuje trend naraščanja in se pomika proti vzhodu,” je dejal.
Zadnji tri tedne na območju število okužb z novim koronavirusom znova narašča – v preteklem tednu so skupno našteli prek 1,2 milijona novih primerov. Pri tem postaja prevladujoča različica virusa britanska, ki so jo doslej potrdili v 48 državah regije.
O veliki razširjenosti virusa priča tudi podatek, da število umrlih covidnih bolnikov trenutno presega številke iz enakega obdobja lani. V zadnjih sedmih dneh je v državah regije umrlo več kot 21.000 obolelih s covidom-19, je navedel.
Medtem ko je 27 držav območja trenutno v stanju popolnega ali delnega zaprtja družbe, jih 21 postopno sprošča omejitvene ukrepe. “Nekatere to počnejo na podlagi sklepanja, da bo vse večja precepljenost v državah nemudoma vodila v izboljšanje epidemioloških razmer,” je dejal in opozoril, da je za taka sklepanja prezgodaj.
Zagotovil je sicer, da bodo učinki cepljenja še vidni in bodo omogočili vrnitev v normalnost, a zaenkrat je treba vztrajati pri doslednem upoštevanju preventivnih ukrepov. “Naj ne bo nobenega dvoma, cepljenje samo – sploh v luči razlik v razdeljevanju cepiv – ne nadomešča javnozdravstvenih in družbenih ukrepov,” je poudaril.
Glede dvomov, ki spremljajo cepljenje s cepivom AstraZenece, je ponovil stališče, da koristi cepljenja s tem cepivom pretehtajo tveganja. Zaznavanje, preiskava in ocena primerov strjevanja krvi po cepljenju pa po njegovih besedah priča o močnem nadzoru in regulatornih mehanizmih.
