Vpliv glasbene industrije na okolje
Agende držav in skupnostnih projektov, kot je denimo Evropska unija, ter številnih nevladnih organizacij v svoje programe vse bolj vključujejo okoljsko tematiko. Skrb za okolje na poudarku zmanjševanja ogljičnega odtisa je postala prioriteta, ki so jo začele naslavljati vse industrije in sektorji, vključno s kulturnim. Gotovo pa je, da ne smemo naivno ločiti okoljske krize od ekonomsko-politične in neposrednega vpliva kapitalizma. Prav tako je potrebno imeti v mislih, da različni sektorji na okolje vplivajo v različnih deležih.
Glasbena industrija morda le malo prispeva k emisijam toplogrednih plinov. V Združenem kraljestvu denimo predstavlja vzrok za 0,2 odstotka vseh emisij. Vendar sta produkcija in potrošnja glasbe zelo kompleksni, prav tako pa detektiranje njunega dejanskega vpliva, ki zajema analizo kompleksnega sistema ogljično intenzivne infrastrukture (na primer transporta, energije, proizvodnje, fizičnih prizorišč in digitalne industrije). Raziskave kažejo, da največji vpliv na okolje predstavljajo potovanja obiskovalcev koncertov. Ekskluzivni koncerti in ogromni festivali povzročijo skoncentrirane migracije publike, ki so vzrok za približno 30 odstotkov emisij v glasbeni industriji. Nekoliko manjši delež predstavljajo glasbena prizorišča, ki v največji meri vključujejo energetsko vzdržne stavbe, pa tudi proizvodnjo smeti, predvsem plastike in druge embalaže. Velik delež emisij (po nekaj manj kot 10 odstotkov) predstavljajo potovanja publike in glasbenih profesionalcev, tako imenovani merchendise oziroma spremljevalni reklamni materiali posameznih izvajalcev in promocija, energetska (ne)vzdržnost prenočišč ter proizvodnja in prevažanje opreme. Sledita pa še recimo proizvodnja hrane (predvsem mesne) ter digitalno onesnaževanje, katerega daljnosežni vpliv zaenkrat še ne moremo meriti.
Za vzorčni primer skrajno nevzdržne turneje lahko omenimo nemško metalsko zasedbo Rammstein, ki za ogromne ekskluzivne koncerte z več 10.000 obiskovalci na stadione pripelje 1350 ton odrske opreme za izgradnjo odra z ognjenimi topovi in lastnim dvigalom, opremo pa za koncerte izven Evrope peljejo na sedmih letalih, preden jo v vsako mesto tovorijo na devetdesetih tovornjakih.
Na prvi pogled je delež ogljičnega odtisa glasbene industrije zanemarljiv in se odgovornost prelaga na posameznega glasbenega profesionalca, saj slednji vseeno potuje več kot običajni smrtniki, proizvaja smeti in tako dalje. Je pa dobro, da so se začele pojavljati skupnostne iniciative, ki posameznike in posamezne glasbene organizacije povezujejo v projekte za kolektivno naslavljanje problema. V teh primerih se skuša blažiti vsaj simptome, če smo že počasni pri odpravljanju sistemskih vzrokov.
Brigita Gračner
