Bolgari bodo v nedeljo že tretjič letos volili nov parlament. Strankam dosedanje opozicije se namreč ni uspelo dogovoriti o oblikovanju koalicije. Kljub hudemu četrtemu valu covida-19 se v državi obeta visoka volilna udeležba, saj bodo ob novem parlamentu volili tudi novega predsednika države.
Volilni boj je zasenčila pandemija covida-19. Bolgarija je v EU na prvem mestu po število mrtvih covidnih bolnikov in na repu po precepljenosti, saj je cepljenih le četrtina odraslih.
Namesto da bi kandidati razpravljali o okrevanju po pandemiji, naraščanju cen energentov, uvedbi evra in prenehanju uporabe premoga, je bila v ospredju predvsem debata o prednostih in slabostih uvedbe pogoja PCT.
Trenutna začasna vlada, ki jo je imenoval predsednik Rumen Radev, ki se poteguje za drugi mandat, si ne upa uvesti popolnega zaprtja države, saj bi to lahko ogrozilo rezultat na volitvah. Zato bo upravljanje s pandemijo najpomembnejša naloga po volitvah, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Glede na javnomnenjske raziskave bo oblikovanje nove vlade znova težko. Največ podpore naj bi z okoli 23 odstotki glasov dobila stranka Gerb bivšega premierja Bojka Borisova. Sledile bi septembra ustanovljena stranka Nadaljujemo spremembo (PP), ki ji ankete napovedujejo 16 odstotkov glasov, socialistična stranka BSP, ki računa na 12-odstotno podporo in liberalna stranka turške manjšine DPS z 11-odstotno.
Vstop v parlament bi uspel še konservativni koaliciji Demokratska Bolgarija in populistični stranki Obstaja takšen narod (ITN), ki je 11. julija na volitvah še slavila, tokrat pa ji napovedujejo manj kot deset odstotkov glasov.
Stranka Gerb, ki je 12 let vladala Bolgariji, naj bi postala relativna zmagovalka volitev, a kljub temu ostaja v politični izolaciji, saj je za številne postala simbol korupcije in zlorabe moči. Zato bo oblikovanje koalicije možno le med ideološko raznolikimi strankami iz tabora nasprotnikov Gerba.
Upanje na političnem parketu predstavlja kompromisna in ideološko nedefinirana stranka PP, ki sta jo ustanovila in jo vodita politična novinca Kiril Petkov in Asen Vasilev. Diplomanta s Harvarda sta priljubljena ministra začasne vlade in sta se profilirala v boju proti korupciji in zlorabi moči. Petkov je kot gospodarski minister razkril nepravilnosti pri državni razvojni banki, Vasilev pa je kot finančni minister od večjih koncernov zahteval plačilo manjkajočih davkov.
Tretji propad oblikovanja vlade bi bil kolektivni samomor političnega sistema, je ocenil politolog Ivan Krastev z dunajskega inštituta za družboslovne znanosti. Strokovnjaki pričakujejo, da bo PP skupaj s socialisti, Demokratsko Bolgarijo in ITN oblikovala vlado, ki bi lahko potegnila državo iz trajne politične krize.
Stranke, ki so se oblikovale po protivladnih protestih proti Gerbu poleti 2020, nakazujejo, da so se po parlamentarnih volitvah v aprilu in juliju nekaj naučile in naj bi se bile sedaj pripravljene odreči ideološkim spopadom.
Na rezultate predčasnih parlamentarnih volitev pa bodo predvidoma vplivale tudi volitve prihodnjega predsednika. Poznavalci pričakujejo visoko volilno udeležbo, kar pomeni, da se bodo volitev udeležili tudi tisti, ki običajno ne hodijo na volišča.
Ankete največ možnosti za zmago trenutno dajejo sedanjemu predsedniku Radevu, okoli 47 odstotkov glasov, kar pa bo premalo za zmago v prvem krogu. Njegov izzivalec pa bi lahko postal rektor univerze v Sofiji Anastas Gerdžikov, ki mu napovedujejo okoli 26-odstotno podporo.
Zanimivost predsedniških volitev je, da skoraj noben kandidat uradno ni strankarski, to tokrat velja tudi za Radeva, ki pa je bil pred petimi leti kandidat socialistov. Gerdžikov medtem velja za bolj konservativnega kandidata, ki ga podpira tudi Gerb.
Volišča bodo v nedeljo odprta od 7. do 20. ure po lokalnem času.
