Na Hrvaškem se spominjajo 30 let od “krvave velike noči”
Na Hrvaškem se danes spominjajo policijske operacije proti srbskim skrajnežem, ki je potekala na Plitvicah za veliko noč 31. marca 1991. V spopadu je padla tudi prva uradna hrvaška žrtev domovinske vojne. Policist Josip Jović je umrl, ko so hrvaški policisti prevzeli nadzor nad območjem najbolj znanega hrvaškega narodnega parka.
Ob spominskem obeležju na Plitvicah sta danes ločeno vence položila predsednika hrvaške države in vlade, Zoran Milanović in Andrej Plenković. Milanović je v torek tudi odlikoval hrvaške policiste, ki so bili ranjeni med spopadom na Plitvicah pred 30 leti.
Dogodki na Plitvicah so bili posledica mednacionalnih napetosti, ki so se začele stopnjevati, ko je spomladi leta 1990 na večstrankarskih volitvah na Hrvaškem prepričljivo zmagala HDZ. Nezadovoljstvo lokalnih Srbov zaradi prihoda hrvaških oblasti so močno spodbujali tudi iz Beograda. Poleti so srbski skrajneži začeli rušiti drevesa na lokalne ceste in preprečevati promet na območju Knina in v severni Dalmaciji, kar je postalo znano kot balvanska revolucija.
Napetosti med hrvaškim in srbskim prebivalstvom so pripeljale do več incidentov na območjih z večinskim srbskim prebivalstvom v Glini, Petrinji in Pakracu, počilo pa je 31. marca 1991 na Plitvicah. Nekaj dni pred tem so pripadniki lokalne srbske milice zasedli območje parka, kjer je bilo takrat več tisoč turistov.
Na velikonočno nedeljo zjutraj se je več sto pripadnikov posebnih enot hrvaške policije iz Zagreba napotilo proti Plitvicam, kjer so jih blizu hotelov iz gozda napadli srbski skrajneži. Med njimi so bili tudi prostovoljci iz Srbije.
Na avtobus z več kot 50 hrvaškimi policisti so v začetku spopada izstrelili tromblonsko mino, ki pa ni eksplodirala, tako da ni bilo še več žrtev. Sledil je večurni oborožen spopad v megli in snegu.
V spopadu sta bila ubita 22-letni policist Jović na hrvaški in pripadnik srbske teritorialne obrambe Rajko Vukadinović na srbski strani. Po hrvaških virih je bilo v spopadu skupaj ranjenih 21 udeležencev, od tega devet na hrvaški strani.
Na Hrvaškem so operacijo takrat ocenili kot izjemno uspešno. Hrvaški policisti so izpolnili cilj akcije in vzpostavili nadzor nad Narodnim parkom Plitvice ter tamkajšnjo policijsko postajo in cesto, ki je povezovala sever in jug Hrvaške.
Zaradi prve smrtne žrtve je operacija na Plitvicah na Hrvaškem postala znana tudi kot krvava velika noč. V omenjenem obdobju Hrvaška še ni imela svoje vojske, nekaj tednov po dogodkih na Plitvicah, 20. aprila, pa so ustanovili Zbor narodne garde (ZNG) kot jedro bodoče hrvaške vojske.
Le dan po spopadu na Plitvicah so sicer Srbi v Kninu razglasili neodvisno Republiko Srbsko krajino na državnem ozemlju Hrvaške.
Sam dan spopada na Plitvicah velja za začetek vojne med hrvaškimi oblastmi in uporniškimi Srbi, čeprav obstajajo različna mnenja o tem, kateri dogodek pomeni začetek vojne, ki je na Hrvaškem niso nikoli uradno razglasili. Oboroženi spopadi so se končali s hrvaško zmago avgusta 1995 po operaciji Nevihta, ki so jo hrvaške sile izvedle na širšem območju Knina.
