Primanjkljaj grobarjev v hrvaških občinah

38. tiskana izdaja, dne 24. marca 2023

Določene občine v sosednji državi se soočajo s primanjkljajem grobarjev – zaposlenih, ki skrbijo za grob in so zadolženi za fizična dela, kot je izkop in priprava groba ter urejanje okolice. Gre sicer za glede na hrvaški standard solidno plačano – po poročanju HRT naj bi se plače grobarjev gibale od 663 do 1061 evrov –, a fizično naporno in družbeno stigmatizirano delo, zaradi česar naj bi bil po mnenju hrvaških grobarjev poklic nezanimiv za mlade ter neprimeren za ženske. 

 

V hrvaških občinah Rakovec, Ludbreg ter v Karlovcu, v Novem Vinodolskem in v Biljevcu v varaždinski županiji zaradi pomanjkanja delovne sile iščejo grobarje. Največji problem pri iskanju imajo v Ludbregu, ki se nahaja v varaždinski županiji, kjer so morali zaradi pomanjkanja grobarjev omejiti število pokopov na tri na dan. V Ludbregu je sicer trenutno zaposlenih osem grobarjev, ki opravljajo pokope na dvanajst različnih pokopališčih v Ludbregu in okolici. Za ponazoritev: dva grobarja za izkop enega groba potrebujeta približno štiri ure ter morata hkrati biti prisotna med pogrebom ter na koncu zasuti grob.

Kot izpostavlja direktorica podjetja Lukom Ludbreg Spomenka Škafec, gre za deficitaren poklic, čeprav so plače za hrvaške razmere dobre. Dodaten faktor je tudi dejstvo, da v to službo ne zaposlujejo žensk, čeprav naj bi se te po besedah Škafec pogosto zanimale za ta poklic. V razpisu za delovno mesto so slednje sicer vključene, a v podjetju zaposlujejo izključno moške. »Mi res nimamo problemov ne z veroizpovedjo ne z narodnostjo ne s spolom, a to je težko fizično delo,« odločitev utemeljuje Škafec.

Po poročanju Večernjega lista se s pomanjkanjem grobarjev soočajo tudi v občini Prelog, kjer iščejo osebo z vozniškim izpitom B-kategorije, izkušnje pa niso predpogoj. Problem naj ne bi bila plača in delovni pogoji, saj podjetje ponuja nadomestilo za stroške prevoza in prehrano, regres, božičnico in letno nagrado. Glavna težava v omenjeni občini leži v dejstvu, da se je veliko mladih zaradi višjih plač preselilo v Avstrijo in se na Hrvaško vračajo zgolj ob vikendih. Zaradi tega se občina sooča s kroničnim pomanjkanjem delovne sile pri deficitarnih poklicih, med katere spadajo tudi dimnikarji. Poleg omenjenih občin razpise za delo grobarja redno objavljajo tudi na Reki, a se javlja le majhno število kandidatov, zato razmišljajo tudi o zaposlovanju tujcev. 

Kronično pomanjkanje grobarjev ni zgolj hrvaški problem; z istim problemom se soočajo tudi v Nemčiji, kjer skušajo težavo rešiti s študentskim delom. A po mnenju mnogih hrvaških pogrebnikov je težava v tem, da so se mnogi starejši delavci upokojili, mladih pa delo ne zanima oziroma so se, vsaj v določenih regijah, preselili na zahod. 

Primanjkljaj delavcev hrvaška obrtniška zbornica že od leta 2016 rešuje z izpitom strokovne usposobljenosti za poklic pogrebnika, ki zajema znanje iz prava in pravnih predpisov v obrtništvu, osnov gospodarstva in poznavanja priročnika za usposabljanje pogrebnikov. To leto bo izpit potekal 25. marca. 

V državi, kjer letno opravijo med 50.000 in 60.000 tisoč pogrebov, pomanjkanje delavcev ponekod rešujejo z omejevanjem pogrebov, večinoma pa pogrebi potekajo normalno, a to predpostavlja več truda in požrtvovalnosti s strani delavcev. Čeprav se hrvaška komunalna podjetja zaenkrat še ne nagibajo k zaposlovanju tujcev, bi to v bližnji prihodnosti po besedah Nenada Kocijana iz podjetja 5P International lahko postala realnost. 

Hrvaška pri iskanju grobarjev in pogrebnikov v Evropi sicer ni osamljena. Tudi v Sloveniji gre za deficitaren poklic, čeprav se pri nas zaenkrat še ne soočamo s takšnimi težavami kot na Hrvaškem. Pogrebnike naj bi trenutno iskali v Kamniku, Novi Gorici, Cerknici in Laškem. V Pogrebnem podjetju Maribor medtem omenjajo, da se včasih zgodi ponovitev razpisa, a da večjih težav pri iskanju delavcev nimajo. Omenjeno podjetje sicer za omenjeno delo zaposluje tudi ženske, a se te na njihove razpise redko prijavljajo. Po poročanju ptujinfo plače pogrebnikov v Mariboru sicer znašajo med 1300 in 1600 evrov bruto, k temu pa so prišteti še vsi dodatki za opravljanje nadur, nočno delo ter ure, opravljene med vikendi in prazniki.

Pomanjkanje grobarjev na Hrvaškem je torej posledica staranja prebivalstva na eni strani in odhoda oziroma neatraktivnosti poklica med mladimi ter omejitev dela na moški spol na drugi. Čeprav večina hrvaških podjetij, ki se ukvarjajo s pogrebnimi dejavnostmi, zaenkrat še ne omejuje pogrebov, bi to v prihodnosti lahko postala realnost v več občinah. Po besedah mnogih pogrebnikov se tako zdi, da bodo hrvaška podjetja kmalu pričela z zaposlovanjem tujcev in uvozom tuje delovne sile.

Jernej Meden

Jernej Meden

Back to top button