Namesto paradižnikove, solata s kobilicami
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj vsakih nekaj mesecev nastopi v medijih, da bi opozorila na prihajajočo podnebno apokalipso. Tokrat je napovedala, da se bo gozdnata in visokogorska krajina spremenila v kraško in bo ekosistem postajal vse bolj podoben sredozemskemu. Obsežni listnati in igličasti gozdove se bodo umaknili vrtačam, le tu in tam bo videti kakšen rdeč bor.
Kajfež Bogataj pravi, da se Slovenija izredno hitro segreva. To vpliva tudi na povečanje števila ujm, neurij, na spremembo vodnega kroga in nenazadnje bo to spremenilo načine kmetovanja. Bomo torej pri nas začeli gojiti sredozemsko sadje in zelenjavo? Kmetijstvo se bo gotovo moralo prilagoditi, saj bo v prihodnosti poleti pomanjkanje vode, manj bo torej tudi žitnih pridelkov. Jeseni bomo vodo imeli, a jo bo potrebno zadržati z zbiralniki, da bi bilo poleti na voljo dovolj vode za zalivanje in namakanje v kmetijstvu.
Suha riževa polja v Italiji
V Milanu, ki je od Ljubljane oddaljen nekaj sto kilometrov, so vodnjaki že nekaj dni zaprti. Vmes so se tu in tam po severu razdivjala kratka neurja, a pretok reke Pad ostaja 80 odstotkov pod sezonskim povprečjem. V Italiji je v zadnjem letu dni padlo komaj polovico pričakovanega dežja. Jasno so razvidni znaki hidrološke suše z upadajočimi nivoji rek, nevarno pa se niža tudi nivo podtalnice. Italija je največji pridelovalec paradižnika v Evropi. Podnebne spremembe vplivajo na zorenje paradižnika, zato letine zamujajo, kar pomeni, da povpraševanje v trgovinah prehiteva ponudbo. To lahko ustvari začasne ali trajnejše izpade tega, za prehrano Evrope zelo pomembnega živila. Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je 78 odstotkov vse uvožene solate iz Italije, od koder dobimo tudi 31 odstotkov vsega uvoženega paradižnika. Posledice suše so očitne tudi na stotinah hektarjev riževih polj med Piemontom in Lombardijo. Morala bi biti poplavljena in blatna; namesto tega so suha in prašna. Nizki vodostaji in visoke temperature so Italijo pahnili na rob katastrofalnih okoljskih in posledično ekonomskih razmer. Najbolj alarmantno je stanje na italijanskem severu, le nekaj ur vožnje iz Slovenije. Pri Slovenski kmetijski zvezi so že napovedali upad pridelka sadja in zelenjave do 40 odstotkov, pridelava koruze in soje naj bi upadla za polovico.
Še en dokaz, da je pred nami apokalipsa biblijskih razsežnosti, je pustošenje kobilic. Po Sardiniji so se kobilice namnožile še v objadranski Romanji. Razmnoževanju kobilic je naklonjeno suho podnebje. Podobno kot v severni Afriki tudi pri nas lahko v nekaterih predelih države nastanejo ugodne razmere za inkubacijo jajčec kobilic. Entomolog, strokovnjak za insekte Claudio Venturelli, predstavnik zdravstvenih oblasti v Ceseni, je pojasnil, da so globoke, presušene razpoke na poljih idealno okolje za odlaganje jajčec. »Vsaka kobilica jih izleže po vsaj 40, in to večkrat. Gre za velik problem, saj niso izbirčne pri prehrani. Jedo solato, zelje, blitvo, da ne omenjam krompirja, vse pojedo.« Kobilice lahko vsak dan pospravijo količino hrane, enako svoji teži, kar pomeni, da lahko roj kobilic v zelo kratkem času poje hrano za več tisoč ljudi.
Intenzivnost suš se bo povečala
Suša ni lokalen pojav, zato je ogrožena tudi Slovenija. Voda je stvar porečij, ki gredo čez več držav, na primer Donave in Save. Vzrok je tudi vse hitrejše taljenje snega v Alpah. To je območje naravne zaloge vode za »hude čase«, kjer je manj padavin, izhlapevanje je hitrejše. Če so ledeniki in debela snežna odeja v preteklosti s svojimi zalogami še meseca maja pomagali blažiti posledice visoke vročine in suše, jih v zadnjih dveh letih skorajda ni bilo. Projekcije za celotno Jugovzhodno Evropo kažejo, da se bo zaradi toplejšega podnebja intenzivnost suš precej povečevala in bodo pogostejše. Vodni rezervoar si Italija in Slovenija v veliki meri delita, prednost ima sicer pitna voda, ki jo vodni viri zaenkrat še zagotavljajo, manj pa je definiranih prioritet v ostalih sektorjih, kot so hidroenergija, turizem, kmetijstvo. V teh primerih se bodo morale države dogovoriti, kaj ima prioriteto pri rabi vode.
Podnebne spremembe bodo začele povzročati težave tudi tam, kjer smo padavinsko bogatejši oziroma kjer s sušami doslej nismo imeli večjih težav. Lučka Kajfež Bogataj je v svojem zapisu opozorila tudi na leto 2003, ko smo doživeli najbolj vroče poletje do zdaj. Takrat je bilo »ogromno nasvetov, projekcij, politika je kimala, kako bomo. Zdaj smo 20 let pozneje, pa ni bilo nič. Nihče noče sprememb čez noč, a zdaj časa skoraj ni več,« pravi in dodaja, da če bi denar, ki je bil skozi leta namenjen za odpravljanje posledic suše, vložili v namakanje, bi »špricalo na vsakem koraku.« Tako pa nas v prihodnosti čaka pomanjkanje italijanskih paradižnikov, ki si jih bomo morali deliti s požrešnimi kobilicami.
