Najprej internet, potem vse ostalo
23. tiskana izdaja, 14.10.2022
Digitalizacija slovenskega podeželja.
Izrazit tehnološki razvoj je prinesel korenite spremembe v vseh gospodarskih sektorjih, tudi kmetijskem. Celo ta tradicionalna panoga prehaja v novo obdobje. Kmalu za uspešno kmetovanje vsaj na večjih kmetijah ne bo dovolj trdo delo in marljivost, ampak pametno upravljanje z informacijami. Evropska komisija je digitalizacijo podeželja razglasila za eno ključnih nalog nove skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027.
Kmetje veliko dragocenega časa, ki bi ga sicer namenili kmetovanju, namenijo birokratskim opravilom, sploh tisti, ki so prosilci za subvencije in projektni denar Evropske unije. Digitalno transformacijo podeželja lahko opredelimo kot preobrazbo delovnih upravnih procesov in kmetovalskih aktivnosti z vpeljavo sodobnih tehnologij. Ta bi kmetom poenostavila birokratske postopke in jih povezala s številnimi novimi tehnologijami, ki bi jim olajšali delo na kmetiji.
Pri nas je pred leti zaživela ideja »kmetije v oblaku«. Kmet bi imel na telefonu ali računalniku aplikacijo in od tam bi pošiljal podatke o tem, kdaj je sejal, škropil, gnojil. Torej osnovne, a nujno pomembne podatke, ki jih potrebuje kmetijska inšpekcija, svetovalna služba ali agencija za kmetijske trge. Iz tega »oblaka« bi lahko vsi povzemali in dodajali podatke, tako kmetje kot pristojne službe. Na ta način bi se poenostavili mnogi postopki in pretok informacij med kmeti in državo. Digitalno-tehnološke rešitve bi lahko odtujene evropske in domače institucije naredile za servisno službo kmeta. A do tam je še daleč.
»Pametno kmetijstvo« bo v prihodnosti omogočalo spremljanje trenutnih aktivnosti, ki so v teku, kot tudi načrtovanje aktivnosti v prihodnosti. Kmet bo seznanjen z opravili in metodami produkcije, najboljšimi praksami glede na najnovejše kmetijske standarde. Pametno kmetijstvo ima velik potencial za doseganje bolj produktivne in trajnostne kmetijske proizvodnje, saj temelji na bolj natančnem in učinkovitejšem pristopu.
Najpomembnejši razlog za uvajanje digitalizacije je ekonomski, uvaja pa se tudi iz drugih potreb. Lahko prinese velike koristi v zvezi z okoljskimi vprašanji, kot so učinkovitejša uporaba vode, manjša uporab gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, manjša poraba goriva, optimizacija obdelave in podobno. V Sloveniji so že v uporabi molzni roboti, ki povečajo učinkovitost v prehrani krav, saj so roboti povezani s krmilniki, ki dozirajo krmila na osnovi količine pomolzenega mleka, poenostavijo pa tudi samo molžo.
Na kmetijskem trgu je tudi program imenovan Pantheon Farming, ki ponuja shranjevanje podatkov v fizično podatkovno bazo ali pa v oblak in strogo varovanje podatkov glede na mednarodne pravne standarde. Za učinkovito digitalizacijo v kmetijstvu so potrebne osnovne digitalne evidence prostora, ki so v Sloveniji razpoložljive že vrsto let. Prav tako so na voljo številni registri, ki zbirajo podatke o posamezni pridelavi ali vzreji. Vse več aplikacij omogoča agroklimatološke podatke, kar pomeni, da na podlagi obstoječih podatkov iz podatkovne baze oblikuje nujne informacije o vremenu, prsti, vodnem stanju, temperaturi za obdelovalne površine. Uporablja se tudi že satelitsko podprta tehnologija in opozorilni mehanizmi, ki kmeta opozarjajo na presušeno zemljo, pomanjkanje hranilnih snovi, o škodljivcih in nenadnih vremenskih spremembah. Nekateri kmetje uporabljajo tudi elektronske sonde za merjenje količine zelene mase na travnikih z namenom vodenja prehrane pašnih živali. Zelenjadarske in sadjarske kmetije uporabljajo natančne lokalne, vremenske in fito-info podatke, za namen namakanja s ciljem manjše porabe vode v kmetijstvu in pravočasne zaščite pred škodljivci in boleznimi. S pravočasnim ukrepanjem lahko zmanjšajo ali celo odpravijo posledice suše in različnih bolezni oziroma škodljivcev.
V Sloveniji je že nekaj dobrih primerov uspešne vpeljave pametnih tehnologij. Pametni vinograd kmetije Kralj v Škocjanu pri Kopru je ena od sedmih slovenskih kmetij, ki sodeluje pri projektu Smart agro grape. V vinograde so postavili senzorje za ugotavljanje stanja tal: vlažnosti in drugih parametrov, obenem pa jih spremljajo tudi s pomočjo brezpilotnih letalnikov, ki kažejo sliko iz zraka. S sprotnim obveščanjem o merjenih parametrih in obdelavi podatkov bodo vinogradniki lažje načrtovali svoje delo in privarčevali s fitofarmacevtskimi sredstvi, kar bo tudi v korist okolja.
V Sloveniji se sistem digitalizacije uvaja postopno in na različnih področjih. Na področju kmetijstva oziroma tako imenovanega pametnega kmetijstva se v zadnjih letih vse bolj uporablja sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija, kot so natančna merilna oprema, senzorji, tipala, sistemi geo-pozicioniranja, brezpilotna letala, robotika, pa tudi Big Data (velike podatkovne zbirke) in umetna inteligenca. Za uresničitev vseh ciljev digitalizacije bo za začetek potrebno zgraditi primerno telekomunikacijsko infrastrukturo, da bo možno speljati širokopasovni internet po celotnem podeželju. To je osnovni ukrep, brez katerega ni možno izvesti ostalih korakov digitalizacijskega procesa. Najbolj dolgoročen izziv je pridobivanje digitalnih kompetenc za izvrševalce javnih politik in predvsem kmete. Pot do digitalizacije slovenskega podeželja je še zelo dolga.
