Janez Janša osvobaja Ukrajino, da bi zmagal na volitvah

Evropa je s svojim odločnim odzivom na rusko invazijo Ukrajine presenetila še samo sebe. Posledice novo najdene, tudi vojaške, uglašenosti so lahko daljnosežne. Olaf Scholz je v bundestagu predlagal osnovanje sklada v višini 100 milijard evrov za nemško vojsko. Poslanci so odločitev pozdravili s stoječim aplavzom. Evropska unija je zato sklenila, da bo prvič financirala nakup in dostavo orožja napadeni nečlanici. Zanj bodo namenili 450 milijonov evrov. V podobnem precepu zaradi vojne je tudi Nato, saj se ni dolžan odzvati ali posredovati v primeru grožnje teritorialni celovitosti nečlanic. Ukrajina sodi v »vmesno kategorijo« držav, ki so jim obljubili bodoče članstvo. Zdaj je teritorialno in materialno kaznovana, Nato pa ne more storiti prav dosti.

 

 

Minister za obrambo Matej Tonin je oznanil, da je Slovenija vojaško pomagala Ukrajini. Poslala je nekaj zabojev pušk kalašnikovk. Slovenska vojska jih je hranila kot strateške rezerve in del teh pušk so sedaj namenili tamkajšnjim borcem. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da je Ukrajina pred leti zmanjšala količino konvencionalne oborožitve. Njene oblasti poudarjajo, da potrebujejo predvsem najsodobnejšo vojaško tehnologijo.

Tudi laiku je znano, da je prostor bivše Sovjetske zveze preplavljen s poceni ročnim orožjem, predvsem s puškami kalašnikovkami. Zgodba o vojaški pomoči male svobodoljubne državice dvajsetkrat večji partnerici je očitno namenjena volilni kampanji. Stranka SDS in njeni sateliti so vojno brezsramno izkoristili za predvolilno propagando. Janša si je spet nadel uniformo »suverenista« in se zdaj lahko odkrito vrne k svoji temeljni doktrini, da ozemlje in zastavo lahko in moraš ubraniti z vojaško silo. Še posebej če jo ogroža zagrizen ideološki nasprotnik, pri čemer Putin Janezu Janši predstavlja sovražni komunizem. Mladega Janeza in današnjega ukrajinskega predsednika v uniformah smo videli v reklamnem spotu. »Heroji ne zbežijo. Heroji se borijo«, je pisalo pod njunima podobama.

Na vprašanje, ali meni, da je Slovenija glede na dogajanje v Ukrajini ogrožena, je Janša odvrnil, da bomo v primeru, da Putin uspe zavzeti Ukrajino, ogroženi vsi. Razumete, ogroženi smo, zato je nastopila zgodovinska ura za tiste čvrste, skorajda avtokratske voditelje, ki stavijo na učinkovitost kalašnikovk. »Če branimo Ukrajino, branimo Evropo in prav tako Slovenijo,« je podal strokovno oceno v bivšem režimu izučeni obramboslovec in opozoril, da je trenutno stanje v Ukrajini podobno tistemu iz leta 1939, ko je bila napadena Poljska. »Če bi bil Hitler ob napadu na Poljsko zaustavljen, Evropa ne bi bila soočena s šestletno drugo svetovno vojno.« S temi besedami je še enkrat poudaril, kako neogibna je militarizacija EU in posledično tudi Slovenije. Ob tem seveda prikladno pozablja, da je oboževani Nato daleč od branika demokracije in svobode. Ta organizacija je v svoje vrste sprejemala, milo rečeno, sporne države, če ji je to le vojaško koristilo in je mnogokrat pozabila na tisti del Washingtonske pogodbe, ki govori o demokratičnih vrednotah. Tako je bilo v primeru vojaških diktatur v Grčiji, Turčiji in na Portugalskem, ko se vprašanje demokratičnih vrednot ni postavljalo za pogajalsko mizo. Ko je z razpadom Sovjetske zveze vojaška nuja pojenjala, je nastopil čas za demokratična merila. Na ta način so priročno upočasnili sprejetje vzhodnoevropskih držav v zvezo. »Sam sem predlagal cono brez preletov še preden so se konflikti začeli,« nas je premier prepričeval, da je eskalacija konflikta nujna za končno zmago. Če bi se to zgodilo, bi Rusija sprejela vse tveganje vojne z Natom.

Stanje je v teoriji drugačno. Kdo drug, če ne Janez, je mož prakse, človek, ki pojasnjuje na bojišču? »Nato bi moral narediti vse, da opolnomoči ukrajinske zračne sile,« odločno zaključi in že si ga predstavljamo v kamuflažni uniformi. Nasprotno večina vojaških strokovnjakov meni, da bi takšna cona brez preletov lahko vodila v vojaški spopad Nata in Rusije, saj bi morali avioni zavezništva braniti zračni prostor nad Ukrajino.

Nato vse od časa hladne vojne ni bil tako enoten, a to za pravega vojaka ni dovolj. Najprej z zlorabo situacije v Ukrajini za notranjepolitične namene zmaga na volitvah, potem skupaj s »koalicijo voljnih« uresniči novo vizijo EU. Sestavljena iz suverenih in v federacijo povezanih držav se bo krepko oborožila in po vzoru ZDA intenzivneje branila svobodo in demokracijo, tudi za ceno obsežnejšega spopada. Ne nazadnje glavni sovražnik ostaja isti – evrazijski hudič, imenovan komunizem. Janševa primerjava Putina s Hitlerjem je le slepilo za zahodne demokrate, v resnici vidi v Putinu novega Stalina.

Simon Smole

Simon Smole

Back to top button