Imajo denar za vojno, ne zmorejo pa nahraniti revnih
Obisk ukrajinskega predsednika Volodomirja Zelenskega v Washingtonu se je le zgodil. Bil je že čas, da se osebno zahvali Joeju Bidnu, največjemu podporniku Ukrajine. Na skupni seji obeh domov je predsednik Ukrajine nagovoril tudi ameriški kongres. Gre za prvi obisk Zelenskega v tujini, odkar je Rusija februarja napadla Ukrajino. »Vaš denar ni dobrodelnost,« je dejal Zelenski na nenavadnem skupnem zasedanju kongresa, »to je naložba v globalno varnost in demokracijo, s katero ravnamo na najbolj odgovoren način.« Te besede so bile vsaj deloma namenjene republikancem, ki so izrazili dvom o nadaljnjo pomoč Ukrajini. Za nekatere od njih je takšna »nesebična pomoč« dokaz tega, kar imenujejo »Amerika na zadnjem mestu«. Seveda republikanci s temi besedami ne ciljajo na mnoge pereče probleme, ki tarejo Ameriko in jo postavljajo na »zadnje mesto«, vsaj ko gre za reševanje socialnih problemov in distribucijo javnega denarja.
Ob prihodu v Washington je Zelenski dejal, da je v ZDA prispel, da se zahvali ameriškemu ljudstvu, predsedniku Bidnu in ameriškemu kongresu za prepotrebno podporo Ukrajini. V Washingtonu so že napovedali dobavo raketnih sistemov patriot, kongres pa ima na mizi tudi predlog zakonodaje, v kateri je predvidenih približno 42 milijonov evrov za pomoč Ukrajini v proračunskem letu 2023. Malce pred prihodom Zelenskega je Ministrstvo za zunanje zadeve sporočilo, da sproščajo še milijardo dolarjev vojaške pomoči iz že odobrenih sredstev v zveznem proračunu, 850 milijonov vredno vojaško pomoč pa je odobril tudi Pentagon. Državni sekretar Antony Blinken je sporočil, da se je s tem vrednost ameriške vojaške pomoči Ukrajini od nastopa Bidnove vlade povečala na 21,9 milijard dolarjev. ZDA so največja podpornica Ukrajine v denarju in orožju. Ukrajini so doslej zagotovile že za okoli 50 milijard dolarjev pomoči, vključno s približno 20 milijard dolarjev vredno pomočjo na področju varnosti.
Vseobsežna pomoč Ukrajini predstavlja za Američane lekcijo o tem, kako hitro in odločno lahko vlada in institucije ZDA mobilizirajo gospodarsko in vojaško moč za pomoč tistim, ki so zaradi grozljivih vojaških napadov ostali obubožani in brez strehe nad glavo. Čas, ko bi morale ZDA tako hitro in odločno ravnati v primeru svojih državljanov, se zdi že dolgo prekoračen. Brezdomstvo v ZDA je namreč tako razširjeno, da ogroža stabilnost države, sploh če upoštevamo, da se neenakosti prekrivajo in je vse več revnih in brezdomnih pripadnikov rasnih manjšin. Zato je izjava Zelenskega, da denar, namenjen vojaški pomoči, ni dobrodelnost, ironična, ko imamo pred očmi podatek, da je v ZDA uradno več kot milijonov ljudi brez doma. Znani preminuli raper Tupac Shakur je to ironijo ujel v enem svojih besedil – »they got money for war, but can’t feed the poor« (imajo denar za vojno, ne zmorejo pa nahraniti revnih).
V ZDA najemnine še bolj skokovito naraščajo kot v evropskih mestih. V New Yorku je število brezdomcev naraslo na raven iz časov velike depresije. V zadnjih štirideset letih se je povečalo skoraj za petkrat, na več kot 48.000 ljudi, ki vsako noč spijo v mestnih zavetiščih, na tisoče pa jih je na ulicah in v podhodih podzemne železnice. Vsak šesti od desetih Njujorčanov v mestnih zavetiščih je afroameričan, čeprav ti predstavljajo le četrtino prebivalstva mesta. Afroameriška skupnost si še ni povsem opomogla od zloma trga hipotekarnih posojil leta 2008. Po nekaterih ocenah bi razširitev programa stanovanjskih vavčerjev – popularno znanega kot člen 8. stanovanjskega zakona – za nastanitev vsakega brezdomca v ZDA stala približno 41 milijard dolarjev. Zadnji finančni načrt zveznega proračuna predvideva 3,6 milijarde dolarjev za pomoč brezdomcem, kar je 13-odstotno povečanje. Denar bo namenjen več kot milijonu ljudi, ki se v državi soočajo z brezdomstvom, kar pa, kot pravijo predstavniki nevladnih organizacij, ni dovolj za reševanje temeljnih sistemskih problemov brezdomstva.
Milijarde dolarjev vojaške pomoči bi bilo smiselno preusmeriti tudi v univerzalno zdravstveno zavarovanje ali Medicare-For-All, saj obstoječi sistem zdravstvenega zavarovanja tiste davkoplačevalce, ki si ga lahko privoščijo, stane približno 30 milijard dolarjev letno.
Kaj pa brezplačno izobraževanje ali vsaj odpis študentskega dolga, ki ga je Biden obljubljal? Ali ne bi bilo po vsem povedanem v interesu ZDA spodbujati pogajanja o miru med Ukrajino in Rusijo, da bi denar lahko preusmerili v reševanje perečih socialnih problemov? Zgodovina nas uči, da je takšno sklepanje naivno. To dokazujejo tudi pogovori o ponovnem povišanju vojaškega proračuna v ZDA, torej lahko predpostavimo, kam se bodo milijarde pretočile, ko bo vojne v Ukrajini konec.
