ZDA pri jeklu in aluminiju na vrhu izvoznih trgov za EU

Ameriške carine na uvoz jekla in aluminija ter izdelke iz obeh, ki jih je v višini 25 odstotkov v ponedeljek zvečer napovedal ameriški predsednik Donald Trump in bodo začele veljati 12. marca, bodo, če bodo uveljavljene, pomenile občuten udarec za podjetja v EU. ZDA so namreč pri obeh skupinah blaga na vrhu izvoznih trgov za evropske izvoznike.

Podjetja iz članic EU so v letu 2023 po podatkih združenja Eurofer skupno izvozila za 16,3 milijona ton končnih izdelkov iz jekla. Izvoz sicer v zadnjem desetletju konstantno upada, saj je leta 2014 dosegal še 29,4 milijona ton.

ZDA so bile za EU drugi največji trg za izvoz izdelkov iz jekla, v največje svetovno nacionalno gospodarstvo je šlo 2,2 milijona ton ali 13,5 odstotka izvoza teh izdelkov. Pred ZDA je bila le Turčija z 2,3 milijona tonami, več kot milijon ton je dosegal še izvoz v Švico in Mehiko.

Manjši je bil po podatkih združenja European Aluminium predlani skupni izvoz izdelkov iz aluminija in aluminijevih zlitin iz EU. Dosegel je nekaj več kot 620.300 ton. Od tega je na ZDA odpadlo 155.160 ton ali četrtina. Drugi največji trg je bila Turčija z okoli 79.400 tonami, sledile so Mehika, Kitajska, Kanada.

Če so ZDA čisto na vrhu izvoznih trgov za jeklarje in izdelovalce aluminija in izdelkov iz aluminija v EU, pa enako ne velja za pomen evropskega uvoza za ameriško gospodarstvo.

V ZDA so namreč leta 2023 po podatkih tamkajšnje uprave za zunanjo trgovino skupaj uvozili za 25,6 milijona ton jekla in izdelkov iz jekla, kar je predstavljajo približno četrtino vse porabe. Uvoz se je v zadnjih letih zmanjšal, od 2015 za približno 28 odstotkov.

Daleč največji izvozniki jekla in izdelkov iz jekla v ZDA so bila podjetja iz Kanade, Mehike, Brazilije, Južne Koreje, Japonske in Vietnama, na katere je skupaj odpadlo več kot 80 odstotkov uvoza. Edini evropski izvoznik z občutnejšim pomenom so bila podjetja iz Nemčije.

Pri aluminiju in izdelkih iz njega so bile ZDA, kot so na spletni strani spomnili pri Reutersu, bolj uvozno odvisne. Okoli polovice potreb namreč pokrijejo z uvozom, daleč največ pa predstavlja uvoz iz Kanade.

ZDA so že leta 2018, v času prve Trumpove administracije, z argumentom skrbi za nacionalno varnost uvedle 25-odstotne carine na uvoz jekla in izdelkov iz jekla in 10-odstotne carine na uvoz aluminija in izdelkov iz aluminija. Pri tem so sprva iz ukrepa izvzele uvoz iz EU, Kanade in Mehike, nato pa ukinile tudi te izjeme.

Po izvolitvi Joeja Bidna so se trgovinski odnosi izboljšali, a zaščitni ukrepi pri jeklu in aluminiju niso povsem izginili. S 1. januarjem 2022 je carine nadomestil sistem kvot. Tudi za EU so tako veljale uvozne kvote, izračunane na podlagi zgodovinskih podatkov, ki so se letno prilagajale. Zanje omenjene visoke carine ne veljajo, za uvoz nad zgornjo mejo kvote pa veljajo.

Obstajajo tudi izjeme za določene posebne nišne izdelke, ki jih v ZDA ne izdelujejo. Ali bodo vse te izjeme še naprej veljale, še ni znano.