Von der Leyen: EU mora spremeniti način razmišljanja o pripravljenosti na krize

EU mora spremeniti način razmišljanja o pripravljenosti na krize, je danes ob predstavitvi poročila nekdanjega finskega predsednika Saulija Niinistöja na to temo poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. To meni tudi avtor poročila, v katerem je poudaril še pomen medsebojnega zaupanja in zadostnih finančnih sredstev.

“Evropa spoznava, da velike krize zadnjih let niso niti osamljene niti prehodne. Nasprotno, odražajo prelomnice in tektonske geopolitične, podnebne in tehnološke spremembe. Na te spremembe smo se pogosto zgolj odzvali. Vendar pa moramo storiti več. Spremeniti moramo našo miselnost,” je von der Leyen povedala ob predstavitvi poročila, pripravo katerega je marca naložila nekdanjemu finskemu predsedniku.

Da boljša pripravljenost EU na krize zahteva drugačno miselnost, v svojem poročilu poudarja tudi Niinistö. Na skupni novinarski konferenci s predsednico komisije je poudaril, da je “varnost temelj za vse, kar nam je pomembno”.

“V poročilu govorim o celoviti pripravljenosti. To pomeni sodelovanje vseh relevantnih akterjev in uporabo vseh virov za pripravo na resne krize,” je povedal.

Priporočila, kako to doseči, je razdelil na osem področij. Med njimi je izpostavil to, da mora biti EU zmožna delovati v vseh okoliščinah. Predlaga pripravo celovite ocene tveganj, ki jim je EU izpostavljena. Strategija o pripravljenosti unije, pripravo katere je za prihodnji mandat komisije napovedala von der Leyen, mora jasno določiti ključne funkcije EU, ki jih je treba zaščititi ne glede na okoliščine.

Predsednica komisije je zagotovila, da bo v središču strategije sodelovanje med različnimi vladnimi in družbenimi akterji, vključno z zasebnim sektorjem, civilno družbo in državljani.

Slednji morajo biti po besedah nekdanjega finskega predsednika v središču pripravljenosti na krize. “Državljane moramo bolje obveščati o tem, kako naj se pripravijo,” je poudaril.

Tako von der Leyen kot Niinistö sta poudarila tudi pomen okrepitve deljenja obveščevalnih podatkov znotraj EU. O tem, kako priti do tega, pa morajo razpravljati države članice, je povedala predsednica komisije.

Po mnenju nekdanjega predsednika Finske mora krizno načrtovanje upoštevati tudi rusko agresijo na Ukrajino, pri čemer se je zavzel za okrepitev sodelovanja med EU in zvezo Nato. EU mora spričo ruske agresije še pospešiti prizadevanja za okrepitev zmogljivosti evropske obrambne industrije, je pozval.

Da bo EU pripravljena na prihodnje krize, pa bo morala temu nameniti tudi dovolj finančnih sredstev. Niinistö predlaga, da bi v prihodnjem večletnem finančnem okvirju EU pripravljenosti namenili najmanj 20 odstotkov sredstev. Poudaril je, da bi toliko sredstev namenili za vse preventivne ukrepe, ne samo za obrambo oziroma oboroževanje.

Predsednica komisije pa je poudarila, da je treba najprej opraviti razpravo o tem, ali obstajajo veliki projekti v skupnem evropskem interesu. Če se države članice strinjajo o uresničitvi takšnega evropskega projekta, pa je treba razmisliti še o financiranju.

V odgovoru na vprašanje, ali bi lahko tovrstne projekte financirali tudi s skupnim zadolževanjem, je poudarila, da obstajata zgolj dva načina financiranja. To so nacionalni prispevki držav članic in novi lastni viri financiranja.