Obrambni ministri EU o nadaljevanju urjenja ukrajinskih vojakov (dopolnjeno)
Obrambni ministri članic EU danes na neformalnem zasedanju v Bruslju razpravljajo o nadaljevanju evropske misije urjenja ukrajinskih vojakov. Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell pričakuje povečanje trenutno zastavljenega cilja, ki je izuriti 60.000 vojakov. O morebitnem urjenju vojakov v Ukrajini medtem ni soglasja.
“Razpravljali bomo, kako povečati našo misijo urjenja. Trenutni cilj je izuriti okoli 60.000 vojakov. Ta cilj bomo povečali,” je ob prihodu na zasedanje v Bruslju povedal Borrell. Dodal je, da bo novi cilj misije urjenja, ki poteka na Poljskem in v Nemčiji, predstavil na novinarski konferenci po zasedanju.
Na zasedanju, ki se ga iz Slovenije udeležuje državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec, bodo po Borrellovih besedah govorili tudi o vzpostavitvi centra za usklajevanje v Kijevu. Pri tem ne bi šlo za urjenje ukrajinskih vojakov v domovini, saj o tem ni soglasja med državami članicami, je pojasnil.
Obrambna ministra Švedske Pal Jonson in Estonije Hanno Pevkur sicer ob prihodu na zasedanje nista izključila možnosti, da bi urjenje potekalo tudi na ozemlju Ukrajine, vendar pa sta poudarila, da mora biti ta odločitev soglasna. Pevkur je dejal, da je pomembneje, da unija Ukrajini zagotovi, da lahko izuri toliko vojakov, kolikor je treba.
Po četrtkovi razpravi zunanjih ministrov bodo danes še ministri, pristojni za obrambo, govorili o nadaljnji vojaški podpori Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo. Razpravljali bodo o zamudah pri dobavah orožja, na katere je v četrtek opozoril ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Pričakovati je, da bo obrambni minister Rustem Umerov danes ponovil poziv k hitrejšim dobavam orožja, predvsem sistemov zračne obrambe.
Kijev prav tako še naprej poziva zahodne zaveznice, naj odpravijo omejitve glede uporabe dobavljenega orožja za napade na ruskem ozemlju. Najbolj zadržana sta London in Washington, ki je sicer nekoliko omilil omejitve.
Med članicami EU pa je glede uporabe svojega orožja za napade na ruskem ozemlju še naprej zadržana Italija. Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem načeloma podprl možnost, da Kijev dobavljeno orožje uporablja za napade na vojaške cilje v Rusiji, a mu Pariz orožja, ki bi to omogočal, doslej ni dobavil.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU je danes ponovil, da je odločitev o odpravi omejitev v rokah držav članic. Vendar pa sam meni, da ukrajinski napadi na položaje, od koder Moskva izvaja napade na Ukrajino, ne pomenijo, da je dobaviteljica orožja v vojni z Moskvo.
S tem se strinjajo tudi obrambni ministri Švedske Jonson, Estonije Pevkur in Nizozemske Ruben Brekelmans, ki menijo, da lahko Ukrajina v okviru samoobrambe napada tudi cilje na ruskem ozemlju. Pri tem mora upoštevati mednarodno pravo.
Neformalni srečanji zunanjih in obrambnih ministrov, na katerih sicer ne morejo sprejemati odločitev, bi morali po prvotnih načrtih v teh dneh potekati na Madžarskem, ki trenutno predseduje Svetu EU. Vendar pa se je Borrell zaradi t. i. mirovne misije madžarskega premierja Viktorja Orbana, v okviru katere je ta v začetku julija obiskal tudi Moskvo, odločil, da ministre namesto tega povabi v Bruselj.
