Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Uroš Lampret je na današnji predstavitvi glavnih dosežkov med predsedovanjem Slovenije Svetu EU na obrambnem področju izpostavil objavo prvega osnutka strateškega kompasa. Omenil je še zavzemanje za krepitev sodelovanja med EU in Natom, posebej pa je izpostavil podporno vlogo Slovenske vojske.
Ministrstvo za obrambo je v času predsedovanja sledilo trem prioritetam, ki so vključevale krepitev sodelovanja med EU in Natom na skupnih področjih, vključevanje Zahodnega Balkana v mehanizme in pobude evropske varnosti in obrambe, prav tako pa so izpostavljali konkretne projekte za izboljšanje energetske učinkovitosti obrambnih sistemov, je na virtualni predstavitvi v Ljubljani dejal Lampret.
Krepitev sodelovanja med EU in Natom je bila v luči novih geopolitičnih razmer in hitro spreminjajočega se varnostnega okolja zelo visoko na agendi, je poudaril.
V času slovenskega predsedovanja je prejel širšo podporo predlog o pripravi nove, tretje skupne izjave o sodelovanju EU in Nata. Čeprav izjava ni bila podpisana konec leta, se je v času predsedovanja po Lampretovih besedah oblikovalo načelno soglasje držav glede potrebe, da takšna izjava naslovi skupna področja, kot so podnebne spremembe, nove prebojne tehnologije, odpornost in dostop do vesolja.
Za ohranitev varnosti in stabilnosti na Zahodnem Balkanu je Slovenija kot predsedujoča na obrambnem področju vseskozi podpirala ohranitev izvršilnega mandata operacije EU Althea v BiH. “Dodatno smo si prizadevali za čimprejšnjo zagotovitev financiranja bataljona za razminiranje oboroženih sil BiH preko ukrepov pomoči evropskega mirovnega instrumenta,” je pojasnil.
V času predsedovanja so bili doseženi pomembni mejniki, je povedal Lampret, ki je kot največji dosežek izpostavil objavo prvega osnutka strateškega kompasa novembra lani. Kompas je postavil politične smernice za razvoj evropske obrambe in varnosti v prihajajočem desetletju. Skupaj z evropsko službo za zunanje delovanje (EEAS) je imela Slovenija pomembno vlogo iskanja konsenza in je aktivno prispevala k pripravi prvega osnutka dokumenta, ki predstavlja dobro izhodišče za potrditev v času francoskega predsedovanja.
Na področju civilne zaščite je pri soočanju s pandemijo covida-19 Slovenija decembra lani v okviru zmogljivosti rescEU vzpostavila skladišče osebne zaščitne opreme. Projekt predstavlja konkreten prispevek Slovenije strateškim evropskim rezervam zalog medicinskih sredstev in osebne zaščitne opreme.
Na ministrstvu za obrambo so med šestmesečnim predsedovanjem načrtovali in uspešno izvedli 32 dogodkov v Sloveniji in Bruslju, nekateri so zaradi pandemije potekali v videokonferenčni obliki.
V času predsedovanja sta bili izvedeni tudi dve odmevni mednarodni vaji, in sicer vojaška vaja DRM2EX 2021 ob sodelovanju tujih vojska in civilne zaščite EU ter vaja zaščite in reševanja ob potresu SIQUAKE2020.
Lampret je ob tem opozoril na ključno logistično podporo Slovenske vojske v času predsedovanja na nacionalni ravni. V vojašnici v Kranju je deloval operativni center s 185 vozniki, ki so pomagali pri 146 dogodkih v okviru predsedovanja in opravili 3287 prevozov.
Kljub zahtevnim razmeram smo vlogo predsedujoče države opravili z odliko, kar se je odrazilo tudi v konkretnih rezultatih, je predstavitev sklenil Lampret.
